Čudežni svet čebel

Februarja se dan opazno daljša, sonce ima več moči, čebele v panjih so dejavnejše in glasnejše, v naravi se začenja tisto nekaj, a tega še ne vidimo. V prvih februarskih dnevih se znajdemo nenadoma že kar na sredini med zimskim solsticijem in pomladnim enakonočjem! Daljšanje dneva vpliva na čebele, na rastline in na čebelarje. Te spremembe opazujemo in občutimo od nekdaj in še vedno, še preden smo jih ljudje znali izmeriti.

V tem času se začne zares, začne se nekaj pomembnega. Rast še ni vidna, a priprave so v teku. Čebelja družina še ne raste, a je že na poti tja. Družinska opravila izvajajo stare, lani izležene čebele in matica, matrona od lani ali še od prej.

V toplih dnevih čebele izletajo, se trebijo in prinašajo koške cvetnega prahu. Ta čas je praviloma v panjih po Sloveniji že prisotna zalega, vsaj v velikosti tenis-žogice. Za ogrevanje in hranjenje zalege potrebujejo čebele za preživetje zime in zgodnje pomladi hrano iz lanskih zalog, med, ki ni kristaliziran, raznoliki cvetni prah in vodo.

Čebelarska opravila

Čebelarji se tudi prebujamo iz zimske dremavosti. Zdaj je čas za usmerjen pogled nekje na sredini med lani in letos; kaj je pozimi ostalo zdravo, vsaj živo? Katera čebelarska pravila in opravila še držijo, bo letos kaj drugače? Kaj bo potrebno postopoma opuščati in na novo zastaviti?

Zima je morda pokazala nekaj usmiljenja do najšibkejših družin in jih pustila pri življenju, vendar ne dovolj močnih, da bi samostojno obstale in se borile proti surovim zakonom narave. Kako naprej?

Kar ni zdržalo zime, je treba varno odstraniti. Očistiti. Spremljati stanje družin, ki so preživele, v njihovi novi rasti. Opazovati stanje družin še vedno predvsem na žrelih in s prisluškovanjem skritemu dogajanju v panjih. Na osnovi informacij z opazovanjem začnemo postopoma razvrščati čebelje družine (po gaussovi krivulji) v tri skupine: zelo dobre (cca šestina od vseh), dobre (cca dve tretjini od vseh), slabe (cca šestina od vseh družin). Razporejanje bo v pomoč pri čebelarskih opravilih v prihodnjih mesecih za zagotavljanje zdravih in močnih družin v čebelnjaku.

Zdaj je čas za izolacijo panjev in skrb za preprečevanje vlage, ker ta povzroča plesen in nepotrebno dodatno delo čebelam. Panjska žrela odpremo na stežaj, odstranimo mrtvice. Panje pažimo in menjamo moker pažni material.

Poraba hrane se povečuje, zato je treba občasno prekontrolirati, kako je z zalogami. V pomoč so panjske tehtnice ali pa vsaj dober občutek za težo panja v rokah. Lakota grozi tistim čebelam, ki se žalostno in brez prave volje 'vlečejo' okrog žrela. Morda se je dogajal jesenski tihi rop, morda je v panju kristaliziran med, morda se je zimska gruča 'zlomila' na pol, morda je zaloga hrane preveč oddaljena od gnezda. Takšnim slabičem je potrebna čebelarjeva pomoč s hrano (ogreti medeni sati, v sili so dobre tudi pogače). V primeru lakote je odpiranje panja nujno. Šibkim družinam zožimo prostor, stisnemo jih s pregradami, da preprečimo ohlajanje panja.

Dodajanje hrane izlakoteni družini je v pomoč, družina si bo sčasoma opomogla, a verjetno šele tik koncem sezone. Stari čebelarji pravijo, da od enkrat lačne čebele ni nič pričakovati. Sestradane kilave čebele bodo vzrejale kilave čebele, naravna logika. Umreti od lakote jim pa vseeno ni treba, kljub potrebi po večjemu materialnemu in delovnemu vložku vanje!


Družini brez matice dodamo lanskega narejenca/ometenca, prašilček 5-satar iz rezervnega fonda, ali jo združimo s sosednjo srednje močno družino.

Samo močne in zdrave čebele izkoristijo pašo in preživijo. Šibke, slabotne družine bodo izpostavljene ropanju, roparice pa si bodo zapomnile, kje iskati 'dobro pašo' do konca sezone! Ko zmanjka paše v čebelnjaku, si poiščejo sosednjega ...

Priprave na prihodnjo čebelarsko sezono so v pospešenem teku! V začetku meseca postavimo napajalnik za čebele in se posvečamo vzdrževanju ali nabavi čebelarske opreme in orodja. Čistimo, popravljamo, nabavljamo. Popravljamo poškodovane panje.

Na osnovi lanskih spoznanj in zapiskov izdelamo načrt zatiranja varoj.

Zamudniki naj kolikor mogoče naglo prekuhavajo voščine, preden napadejo voskovni molji. Dopolnjujemo zalogo zažičenih satov in postopoma vtiramo že satnice, ki jih tik pred vtiranjem ogrejemo, recimo v sušilniku, na 30 – 40°C.

Sonaravno čebelarjenje

Čebele umirajo; nič ni žalostnega ob tem. Narava se drži svojega načrta že milijone let, preživijo le najmočnejši. Ta načrt deluje. Morda niso bile prilagojene na določeno območje, ali pa je zamočil čebelar.

Veliko čebel preživi kljub čebelarju, veliko jih ne preživi zaradi čebelarja. Če hočemo najboljše čebele, moramo dopustiti, da najslabše čebele umrejo. Bolj ko se trudimo ohraniti slabotne čebele, dlje bo trajalo, da dobimo dobre, odlične čebele. Naravna selekcija. V naravi ni izgube, samo sprememba. To je naravna logika.