NOČ NAJDALJŠA…

Leto se poslavlja,

polnoč ura je odbila,

se sprostilo tisoče želja,

vsaka vse bo spremenila.

Tudi sam sem zrl ti v oči,

s penino v roki zaželel

veliko sebe, tebe, naju

sem v tihem tonu ti zapel.

Čudovita si večer

silvestrski mi poklonila,

razigran in srečen sem,

saj si me v duši dotaknila.

Tam v daljavi zvok in pok

milijone lučk po nebu pleše,

razsvetlilo je obzorje,

glasno je in vse se kreše.

Midva pa v poljubu

zadrživa staro leto,

novega vesela sva,

ki pravkar je spočeto.

V najlepšem letu,

ki vsaj zame je minilo,

zaželel sem si, da obdržim,

vse to kar lepega se je zgodilo.

V njem si ti osončje

mojemu planetu,

zate dal bom čisto vse,

v kar verjamem na tem svetu.

… le spomin ostaja…

…leto se poslavlja,

polnoč ura je odbila,

se sprosti na tisoče želja

in vsaka vse bo spremenila.

by Mikla