Članek
Objavljeno Dec 13, 2016
SMO MI SAMI…
Že oktobra
sredi mesca,
okrašena
vsa drevesca,
vabijo reklame,
vsakič prej
povabljeni smo vsi,
blagajne polne,
kadi se in diši,
deležni smo omame.
Že od januarja,
mesec cel,
pogled otroški,
ni vesel,
je lačen brez obroka,
ni za malico
in šolo v naravi,
nasmeh že dolgo
ni več tisti pravi,
v sebi izgubljamo otroka.
Pomislimo nanje…
…ko košara polna
nepotrebnih je stvari,
v skupno dobro
podarimo jih vsaj tri,
da lepši bo občutek,
dajmo nekaj sebe,
sanjajmo njih sanje,
saj dovolj imamo,
da prodremo vanje
in objamemo jih za trenutek.
Upanje smo mi sami…
by Mikla
Dec 13, 2016