Minulo soboto je na domačiji Grofija na Viru pri Stični potekal tradicionalni že 6. prazgodovinski dan OŠ Stična, v slopu katerega je potekala tudi slovesno odprtje stalne razstave in učne poti po Arheološkem parku Cvinger.

Vrh naselja Vir pri Stični poznamo po dolgoletni tradiciji tamkajšnje turistične domačije Grofija, ki se nahaja na območju arheološkega najdišča Cvinger, železnodobne naselbine izpred 2500 let. Mladi in domačini nasploh premalo poznamo prazgodovinsko dogajanje v naših krajih. Zato OŠ Stična že več let na privlačen način ozavešča učence o pomenu, ki ga je imelo »Virsko mesto« in to ne samo za današnje slovensko ozemlje – mesto so poznali marsikje v Srednji Evropi.

Letošnji prazgodovinski dan je potekal tudi v znamenju odprtja stalne razstave in učne poti po Arheološkem parku Cvinger. Udeležence, goste in druge obiskovalce je najprej pozdravila gostiteljica z domačije Grofija, Damjana Rijavec, ki se je zahvalila vsem, ki s svojim delom, entuziazmom in strokovnostjo prispevajo k ohranjanju kulturne dediščine tudi s pogledom na prihodnost.

Del stalne razstave, ki od sedaj naprej krasi prostore domačije je namenjen človeški ribici. Malokdo ve, da so bili v izviru Virskega potoka leta 1762 najdeni prvi primerki, ki jih je naravoslovna stroka prepoznala za novo, dotlej neznano živalsko vrsto. Odprtja razstave sta se udeležila tudi dr. Peter Trontelj, profesor na oddelku za biologijo biotehnične fakultete v Ljubljani in Gregor Aljančič, vodja jamskega laboratorija Tular. Oba sta poudarila, da se je raziskovanje človeške ribice začelo prav tu, na Viru pri Stični in da so tovrstni projekti dragocen prispevek k ohranjanju naše narave in njene pestrosti. V letošnjem letu namreč mineva natanko 200 let od svojevrstnega dogodka, ko je gospodinja Marija Kek na dvorišče Kavčeve domačije (danes Grofija) iz studenca prinesla vodo s človeško ribico. Zapis o tem dogodku se je ohranil pod imenom Stratilov protokol. Oba strokovnjaka sta se z besedami poklonila tudi spominu pokojne Tatjane Kordiš, ki je s svojim delom in predanostjo bistveno prispevala k ozaveščanju o človeški ribici.

Drugi del razstave pa predstavlja arheološko dediščino Virskega mesta in njemu pripadajoče nekropole, zato je o zadnjih izkopavanjih in dognanjih nekaj besed spregovoril tudi domačin, arheolog Sašo Porenta. Leta 2022 je Porenta vodil uspešna arheološka izkopavanja na trasi občinske gradnje vodovoda in kanalizacije.

Idejno zasnovo za Arheološki park Cvinger je v letih 2014 – 2021 pripravljal arheolog Mitja Guštin, ki je v opisu projekta zapisal: Prazgodovinska naselbina, utrjeno gradišče Cvinger meri v dolžino 800, v širino pa 400 m in predstavlja po zaslugi sistematičnih raziskav Narodnega muzeja Slovenije eno najpomembnejših naselbin in grobišč starejše železne dobe v Evropi. Od konca 8. stol. pr. n. š. je bilo gradišče močno utrjeno z obzidjem, ki je še danes prepoznavno v celoti kot dobro viden nasip ali izrazit rob terase. Z njegovo pomočjo so nastale tudi table, ki obiskovalca usmerjajo in ga vodijo po parku.

Po Arheološkem parku Cvinger je speljana tudi učna pot z nazivom »Zakladi stiške kneginje«, katere avtorji so učitelji OŠ Stična. Pot obhodimo v dobri uri z uporabo aplikacije »CŠOD Misija«, ki si jo naložimo na pametne telefone oz. tablice. Na pot se lahko podamo tudi brez mobilnih naprav, saj je trasa opremljena z izvirnimi markacijami s podobo železnodobne steklene kroglice in sulične osti ter z informativnimi tablami.

Sprehajalec se na 2,5 km dolgi poti ustavi na devetih točkah. Tam rešuje naloge, pregleda galerijo slik, prisluhne govoru kneza in kneginje in s tem spoznava značilnosti železnodobne skupnosti. Vsebina je prilagojena petošolcem, zagotovo pa bo zanimiva tudi domačinom, obiskovalcem Domačije Grofija in vsem, ki radi aktivno preživljajo prosti čas v naravi. Vsekakor dobrodošla popestritev turistične ponudbe v naši občini, izjemnega pomena tudi za boljše poznavanje prazgodovine na območju današnje občine Ivančna Gorica.

Slovesnosti ob odprtju razstave so se udeležili poleg stiških šolarjev in učiteljev tudi domačini in priznani biologi ter arheologi ZRC SAZU in Dolenjskega muzeja, ki so z zadovoljstvom podprli šolski projekt.

Več o 6. prazgodovinskem dnevu OŠ Stična: https://www.os-sticna.si/?p=30188