Namesto križa nosim spomin,

namesto pokore leta pred mano.

Strahopetno ne priznam, da usiham.

Egoistično bi sam rad polizal

zadnje kaplje spoznanja

s plesnivega lastnega bivanja.

Razblinil se bom kot milni mehurček,

lepega dne, brez bolečin,

pomirjeno samozadosten,

na pragu zadnje faze minevanja.

Presenečen nad skrivnostjo

nikoli končanih poti.