Življenje je kot rana,

ljubezen kot obliž,

in vsak model se nosi,

kot ekskluziven križ.

Se delam, da ne žuli,

da mlad sem senior,

da minil v njega šoli,

le velik je odmor.

Ne vidim več na tablo,

le v kotu še stojim,

po desni prehiteva,

še lastni me spomin.

Se krčim v širino,

me nič ne veseli,

rahitična je rima,

ki pesem jo trpi.

Ne vem kaj sam bi s sabo,

na dolgočasen dan,

nič, skuhal si bom kavo,

bom umetno razigran.