Ko sta muslimanska skrajneža (islamista) napadla uredništvo satiričnega tednika Charlie Hebdo in ubila 12 uslužbencev (4 karikaturiste) – kar je pač te revija objavila žaljive karikature preroka Mohameda –, se je javna debata na mnogih koncih sveta začela vrteti okrog svobode govora in, po drugi strani, cenzure sovražnega govora.
Tudi na Danskem se je zgodil napad islamista na švedskega karikaturista, ki je prisostvoval seminarju oz. okrogli mizi o svobodi govora. Ubita sta bila 2 civilista, 5 policistov je bilo ranjenih.
In sedaj se pojavlja dilema ali se bo svoboda govora (in pisanja in tudi karikaturizma) umaknila cenzuri, ki se trpa v okvirje sovražnega govora. Namreč: sredi decembra 2014 je bila ustanovna Skupščina, katere namen je bil institucionalizirati boj proti sovražnemu govoru. Sliši se lepo … - toda bojim se, da je latentni motiv mnogih, ki sodelujejo pri tem projektu vplivati na kritično misel oz. ukiniti drugače misleče. Pod kategorijo »sovražnega govora« se da strpat
