Kršinar z Reporterja je bil večkrat omenjen. Je morda postal Kršinar kakšna marka?

Tako se zgodi z izdajalci!

Pravi udbaš že ve kam in kdaj se mora kam prilepiti. Samo drugorazredni narod tega "lepljenja" ne razume že 30 let.

Kje je Hugo Flander, znameniti komentator Reporterja? Ga je opovozil COVID, ker se ni cepil ali pa se je skril pod kak nov ali več novih nickov kot je pri njem navada.

"Oskubite jastreba, a v goloba ga ne boste spremenili", je zapisal Ivan Cankar. Ki si kljub svoji preroški jasnovidnosti in satirični sarkastičnosti ni mogel predstavljati brezhrbteničnih prilagodljivcev, kakršne srečujemo v dandanašnjih političnih, strankarskih in medijskih kloakah post-pandemijsko-predvolilne slovenske kokoši (RS). Menjava strankarskih izkaznic in programov, ideološko in politično postavljanje na glavo ter serijsko oz. verižno izdajanje političnih strank, strankarskih programov, članstva in volivcev ... je tako rekoč nacionalni šport v slovenskem političnem in medijskem peskovniku. Zadnje čase smo priče celo ilegalnim oz. tajnim ustanovnim kongresom novih političnih strank (po zgledu ilegalne čebinske partijske konference KPS), "prijateljskim prevzemom" preverjeno praznih strankarskih lupin ter celo apatičnega in brezimnega članstva in potencialnega volilnega telesa. Ne dolgo nazaj je bila tako rekoč celotna slovenska levičarska politična elita "nove razreda" glasno in strastno na globalni politični fronti proti "neo-libelarizmu" (novo-svobodnjaštvu), zdaj pa se k samo-oklicanim "liberalnim/svobodnjaškim" strankam, kot so LMŠ, SAB, SMC/Konkretno, na novo pridružujeta še Zorčičeva Lide in Golobova Gibanje svoboda. Skratka, po obdobju poimenovanja političnih strank po narcisoidnih ustanoviteljih in voditeljih (Virant, Cerar, Bratuškova, Šarec), česar ne pozna noben evropski parlament, imamo pred bližnjimi volitvami dobesedno inflacijo samooklicanih liberalnih oz. svobodnjaških strank (LMŠ, SAB, Konkretno, Lide, GS), kar vse kaže na neverjetno intelektualno, ideološko in politično bedo ustanoviteljev in prvakov teh strank, ki si niso sposobni izmisliti niti ikonografske niti programske politične prepoznavnosti, ampak se le kot papagaji z istimi predvolilnimi floskulami ter populističnimi limanicami borijo za isto volilno kot da sredinsko telo. To vselej znova nasede na nove "nove obraze", nove "nove politične fraze" ter na standardni in vedno enako artikulirani militantni proti-janšizem - seveda v imenu statičnega in gotovega družbenega "statusa quo". A najhujša težava parlamentarne in izven-parlamentarne proti-janšistične opozicije ni nesposobnost izumljanja prepričljive ideološke, politične, strateške in taktične prepoznavnosti, ob kateri bi bila mogoča in verjetna medijsko deklarirana ter votla programska in akcijska enotnost predvolilnega zavezništva KUL z vsemi novo-komponiranimi derivati samooklicanega proti-janšističnega svobodnjaštva. Najhujša vrzel je politična ne-karizmatičnost in ne-prepričljivost ustanoviteljev, voditeljev in prvakov strank iz opozicijskega zavezništva KUL s pajdaši, saj nihče od teh prvakov preverjeno ni pripravljen javno prevzeti odgovornosti za svoje izjave, dejanja in ne-dejanja. Nihče od njih ni bil pripravljen iz-stopiti iz udobne brezimnosti ter javno prevzeti odgovornosti za organizacijo in izvedbo vseh oblik nelegalne državljanske nepokorščine, neprijavljenega uličnega vstajništva, polit-kolesarjenja ter uličnega proti-cepilskega in proti-vladnega nasilja. Nasprotno: ko so preračunljivim kulcem od zunaj vsilili potencialnega kandidata za mandatarja, so brez-hrbtenično sprejeli in podprli Damjana, Erjavca, zdaj s figami v žepih taktično klečeplazijo pred novim "odrešenikom" Golobom, ki pa tudi ni v ničemer boljši od njih. Tudi on je spravljivo molčal in prenašal vse neznosnosti fantazmagorične janšistične diktature, dokler je bil vsemogočni menedžer in pri(h)vatizator privilegiranega državnega posrednika elektrike in dokler si je brez sramu prisvajal nesorazmerno najvišjo plačo in druge finančne bonitete v okviru privilegiranega državnega podjetja. Skratka, na strani opozicije se še vedno ni pojavil prepoznaven in strasten karizmatični politični lider, ki bi bil pripravljen javno prevzeti odgovornost za vse svoje besede in vsa svoja dejanja ter ne-dejanja in ki bi bil pripravljen javno tvegati svojo osebno, profesionalno in politično kariero za jasno artikulirane ter širše sprejemljive in prepoznavne politične cilje. Vsi prvaki strank zavezništva KUL in njihovi novokomponirani politični pajdaši brez izjeme so se pustili promovirati in medijsko povzdigovati "od zunaj", vsi so prilagodljivo in pragmatično čakali na "rdečo preprogo" domnevnega zagotovljenega uspeha, pogrnjeno od zunaj, in vsi so se prilagodljivo in pasivno tudi servilno podredili usmeritvam in zahtevam resničnih animatorjev in slovenskega populističnega varieteja političnih marionet ter voščenih lutk na levici.

Damir Črnčec, Mur(č)i, je menda že prestopil h Golobu. Nestrpno ljudstvo, ki čaka, kdaj mu bodo začeli pečeni golobi leteti v usta, se sprašuje, zakaj cinca medicinski brat in akademik Jani Moederndorfer.

Naj kdo reče, da tice skup ne letijo, Golob itak nima kaj preveč svetlečo zgodovino, pa še to bo počasi spremenil v lesk pocinkane pločevine le tako naprej čuri muri.

Še eden, po Snežiču, mud........er