Funkcija evropskega poslanca je za tiste slovenske politike, ki niso ravno zapriseženi zapečkarji, ena od najbolj zaželenih političnih funkciji nasploh. Mandat je dolg, daljši, kot so politični mandati pri nas, z izjemo neposredno izvoljenega predsednika republike - pet let, prinaša, spet za slovenske razmere, veliko denarja (okoli 15 tisoč evrov mesečne plače, plus pokriti praktično vsi stroški, zato velja pravilo, da slovenskemu evropskemu poslancu po koncu enega mandata na bančnem računu ostane okoli pol milijona evrov), z nedefiniranim obsegom dela, zagotavlja (saj so poslanci daleč stran od oči kritične slovenske javnosti) udobno priljubljenost, in če evropski poslanec ne zamoči ravno nekaj velikega ali pa njegova domača stranka vmes ne propade, ima tudi odlično izhodišče za še en mandat oziroma novih pol milijona evrov.

Specifičen tip funkcije evropskega poslanca je znotraj bizarnih slovenskih političnih razmer tudi ugodno lovišče za politike prestopnike (Ivo Vajgl, Igor Šoltes, Klemen Grošelj ...) ali nadobudne novinarke, ki čez noč (tudi dobesedno) iz nič postajajo političarke, kot sta na primer Tanja Fajon ali Irena Joveva.

Funkcijo evropskega poslanca si je leta 2019 močno (za)želel tudi poslanec in podpredsednik Socialnih demokratov Matjaž Nemec. Pa ne samo zaradi politične kariere, ampak tudi zasebno: že med predvolilno kampanjo se mu je takrat za trenutek vrnila celo pobegla nekdanja žena, ukrajinska manekenka Irina Osypenko, z odhodom v Bruselj pa bi se verjetno znebil tudi tesnega objema svoje mame Nelide Nemec. Toda na volitvah sta ga (vir) premagala Tanja Fajon (pričakovano) in novopečeni strankarski kolega Milan Brglez, tedanji prestopnik iz SMC (kako nepričakovano?!), in sanje o Bruslju so se pri tretjeuvrščenem Nemcu na volilni večer sesule v prah. Viri iz SD pravijo, da po izgubljenih evropskih volitvah zato kar nekaj čas ni prišel k sebi, bil je šokiran, in morda gre tudi v tistih - zanj nedvomno dramatičnih - trenutkih iskati freudovske razloge za neverjetno politično radikalizacijo politika Matjaža Nemca, ki je nato, kot vemo, sledila.

Toda Matjaža Nemca, ki si je vmes našel novo zasebno spremljevalko (njegova današnja izbranka Nina Tršelič je sicer strokovna sodelavka poslanske skupine neposredno konkurenčne politične stranke - Liste Marjana Šarca) in dobil sina Maja, letos čaka nova priložnost - kako postati evropski poslanec, brez volitev.

Namreč, navidezno preprosto: če bo na parlamentarnih volitvah 24. aprila za poslanko izvoljena Tanja Fajon, mora, takšna so pač pravila, zapustiti funkcijo evropske poslanke, Nemec, prvi čakajoči v vrsti, pa avtomatično postane tako imenovani "nadomestni evropski poslanec".

Vendar samo v primeru, če za poslanca ni izvoljen (tudi) on, saj v tem primeru, če je za poslanca, poleg Fajonove, izvoljen še Nemec, na vrsto za bruseljsko plačo 15 tisoč evrov pride prva čakajoča takoj za njim, podobno ambiciozna Dominika Švarc Pipan, na volitvah v evropski parlament leta 2109 - kot četrtouvrščena na listi SD. A spet samo v primeru, če tudi ona ni izvoljena za poslanko. Komplicirano? Niti ne.

Zato je tiha "računica" Matjaža Nemca na volitvah 24. aprila - takšna: Fajonova, ki bo kandidirala v centru Ljubljane, mora biti izvoljena (kar je prvi pogoj za Nemčevo selitev v Bruselj), on, Nemec, ki bo za poslanca kandidiral v domačih Biljah (Nova Gorica), pa ne sme biti izvoljen (kar je drugi pogoj, da postane evropski poslanec)!

Povedano drugače, poslanec in podpredsednik SD je danes tisti politik, ki si intimno ali potihoma želi, da na aprilskih parlamentarnih volitvah, ki so za nameček menda celo prelomne, ne bi bil izvoljen za poslanca?! A tega, čeprav to vsi (realno) vedo, Matjaž Nemec niti za živo glavo ne sme povedati oziroma priznati na glas!

Kanonfuter Jonas. Kar je verjetno že spoznal tudi sam.

A podobno kot danes živci delajo pri Matjažu Nemcu, se dogaja tudi pri nekdanjem televizijskem zvezdniku Jonasu Žnidaršiču, ki so ga - na njegovo prošnjo (po telefonu naj bi poklical generalnega sekretarja SD Dejana Levaniča in se ponudil za poslanskega kandidata na listi SD). Ker zdaj verjetno tudi on že ugotavlja, da ga bo/je stranka SD*1 na teh parlamentarnih volitvah uporabila zgolj kot "kanonfuter", brez - skoraj - najmanjše možnosti za izvolitev.

Dali so ga namreč v volilni okraj na Vrhovce (Ljubljana), kjer je Jonas Žnidaršič sicer doma, toda pozor, v tistem okraju ni bil še nikoli nihče izvoljen za poslanca - na listi SD. Skratka, Jonasove možnosti za izvolitev so minimalne, ne pomaga niti nešteto prijaznih intervjujev za Odlazkove tabloide, ker on dejansko je res kanonfuter.

(Mimogrede, Jonas Žnidaršič je bil prej navijač Zorana Jankovića in LDS.)

Jonas Žnidaršič na volilni konvenciji Jankovićeve Pozitivne Slovenije (2011 - slika zgoraj) in skupaj s Katarino Kresal - slika spodaj (foto: Bobo)

Gre sicer za 3. volilno enoto, kjer se bodo za eno ali dve (recimo temu realno izvoljivi) poslanski mesti za stranko SD potegovali predvsem trije favoriti: Tanja Fajon (kot že rečeno - center), sedanji poslanec Marko Koprivc (Šiška) in Dominika Švarc Pipan (Murgle), ki je v tretjo volilno enoto prebegnila pred absolutno bolj izvoljivim Janijem Prednikom*2 in še nekdanjo ministrico za pravosodje, podpredsednico SD in Velenjčanko Andrejo Katič - v 5. ali koroški volilni enoti.

*1 Edina dosedanja zveza Jonasa Žnidaršiča s Socialnimi demokrati je dejstvo, da je bil njegov oče član SD in da je, tako naši viri, strankarsko članarino redno plačeval osebno, na sedežu ljubljanske SD, ter da je bil piarovec SD Denis Sarkič, Jonasov nekdanji poslovni partner na spletnem portalu Vest.si, ki je končal v stečaju. In zato je postavitev Jonasa Žnidaršiča za poslanskega kandidata na listi SD izzvala tudi nemalo nezadovoljstva med članstvom SD, češ, kaj se pa grejo oni tam na centrali na Levstikovi 15 ...

*2 Verjetno zanimivo: bili so poskusi nekaterih znotraj SD, da bi se letos odkrižali Janija Prednika, vendar si zaradi njegove izvoljivosti na Koroškem tega niso upali realizirati.