Odzivava se na vaš današnji resnično hudoben in toksičen zapis (https://ipi.media/report-slovenian-government-eroding-media-freedom-as-it-takes-over-eu-presidency/), v katerem popolnoma neupravičeno in z lažmi klevetate Slovenijo.
Odgovor na pamflet
Pišeta: Jože Biščak in Vinko Vasle
Iz vašega pisanja je boleče jasno, da o strukturi slovenske medijske krajine absolutno nimate pojma in da informacije dobivate predvsem od slovenskih skrajno levih medijskih aktivistov, ki ne prepoznajo demokratične vrednosti mirnega prenosa vlade.
Pogodba med STA in vlado je bila napisana in podpisana že pod prejšnjo vlado premierja Šarca – direktor STA jo očitno krši, kot so ugotovila sodišča (dvakrat!). Dokler bo direktor imel agencijo (in njene zaposlene) za talca, ima vlada zvezane roke. To so vam in drugim mednarodnim organizacijam večkrat natančno razložili tako vlada kot tudi konservativni mediji, vendar ste se iz malomarnosti ali namerno nenehno odločali, da to ignorirate. Poleg tega odstranitev direktorja ne bi imela nobenega vpliva na uredniške odločitve STA, saj direktor po zakonu ne bi smel posegati v odločitve urednikov (čeprav je direktor Veselinović to v preteklosti dokazano že počel – a to je zgodba za neko drugo priložnost) .
Novinarke NISO tarče mizoginih in seksističnih žalitev – niti s strani predsednika vlade niti drugih članov vlade. To je nesramna laž, ki si zasluži sodni postopek. Slavni tvit o »prostitutkah« je bil napisan v posebnem kontekstu, ki ni imel nobene zveze s spolom določenih novinark, vi pa ste ves čas ignorirali dejstvo, da je novinarki oštelo sodišče, ki je vodilo postopek zaradi lažnega poročanja, nedostojnega za javno radiotelevizijo. Tvit je bil odgovor na očitno manipulativno poročanje. Premier takrat NI BIL predsednik vlade, ampak član opozicije, vi pa to dejstvo namenoma zamegljujete in umetno ustvarjate napačen vtis, da je slovenska vlada seksistična. To je sramoten, ciničen poskus političnega oportunizma.
Vladni uradniki NIKOLI niso pritiskali na uredništva in omejevali provokativnega poročanja. To je izmišljena izjava. Nikoli se ni zgodilo nič takega, niti ni empiričnih dokazov, da bi se to zgodilo – pač še en primer, ko bi vas morali očitno preganjati zaradi namernega širjenja laži.
Prav tako si SDS ne prizadeva »omejiti kritičnega novinarstva«. Kje državna podjetja oglašujejo oziroma komu prodajo dele svojih podjetij, nima nobene zveze z vlado – so zasebne pravne osebe, odgovorne delničarjem (da, ta podjetja so delno v zasebnih rokah in poročajo delničarjem, ki izvršujejo njihovo voljo prek upravnega odbora). Jasno predlagate, da je naloga vlade diktirati državnim podjetjem, kje naj oglašujejo, tako kot je bilo v prejšnjih vladah, ki so omejevale doseg potrošnikov z oglaševanjem samo v levih medijih. Ne, to niso zgolj špekulacije – za to obstaja veliko empiričnih dokazov; prejšnji premier Marjan Šarec je državnim podjetjem ukazal, naj ne oglašujejo v konservativnih medijih, in od vas nismo slišali niti glasu. Sram naj vas bo, da ste postali koristni idioti slovenske skrajne levice in medijskih tajkunov, ki to podpirajo.
Dan pred predsedovanjem Slovenije Svetu EU ste si v maniri diskvalifikacije vzeli čas za objavo tega pamfleta, ki mu celo pripisujete strokovno analitično vrednost. Že čas objave vse pove o vaših namenih, da o vsebini pamfleta sploh ne govoriva. Gre namreč za nadaljevanje in potenciranje očitkov o diktatorstvu nad mediji sedanje vlade in predsednika Janeza Janše. Ponavljate in obnavljate torej stare vzorce neresnic, celo laži in pretiravanj.
V Sloveniji je v resnici na delu nasilna protivladna propaganda večinskih, levo usmerjenih, tudi prokomunističnih medijev pod sponzorstvom sedanje opozicije. Zato je težko verjeti, da ta vaš pamflet predstavlja nekakšno »terensko« observacijo dogajanj v slovenskem medijskem prostoru, o čemer v prvi vrsti priča »enovitost zaznav«, pri čemer pa druga stran, druga plat medalje, nima nobene besede. Če bi vaše trditve oziroma zaključki izhajali iz dejstev, bi se kaj hitro pokazalo, kako ideološko in politično je uniformna slovenska medijska krajina, v kateri večinski levičarski mediji prevladujejo z več kot 90 odstotki. Tako imenovani provladni mediji, o katerih pišete, so torej absolutna manjšina, ki pa jo je prejšnja vlada (sedanja opozicija) skupaj s predsednikom takratne vlade Marjanom Šarcem skušala zadušiti in uničiti s prepovedjo oglaševanja. V resnici gre za dva medija – za tednik Demokracija in Nova24TV. Že samo ta podatek govori, da v resnici v Sloveniji obstaja medijski rasizem, ki ga spodbujata levica in prokomunistične stranke tipa Socialni demokrati Tanje Fajon.
Ni niti enega samega primera, da bi se v bran desno konservativnih medijev ob napadih Marjana Šarca oglasil kdor koli, kaj šele kakšna mednarodna organizacija. Nasprotno: sodno, policijsko in tožilsko so se ovajali in se preganjajo prav ti manjšinski mediji in njihovi novinarji.
Ni niti enega primera, da bi bil kdaj koli kjer koli fizično napaden novinar, poročevalec iz večinskega medija. Nasprotno, na sedanjih protivladnih demonstracijah, ki jih usmerjajo celo posamezniki s kriminalnimi dosjeji, so jo s strani levih jurišnih hord skupili mediji in posamezniki druge strani.
Ni niti enega samega primera, ko bi sedanja vlada Janeza Janše preganjala kakšnega novinarja, mu fizično grozila itn. So pa primeri, ko se skuša sistematično onemogočati delo medijem, ki ne sodijo v t. i. levo sceno.
Ni niti enega samega primera, s katerim bi se nedvoumno dalo dokazati vladno cenzuro ali celo posreden oziroma neposreden vpliv na poročanje medijev. Edini »poseg« v medije je bil, ko je šlo za neresnično, celo lažno poročanje. S tega vidika pa mediji in novinarji niso odvezani kritike in kritika ni napad na medijsko avtonomijo in neodvisnost.
Ni niti enega samega primera, ki bi dokazoval, da sta vlada in Janez Janša katerega koli novinarja ali medij prisilila v avtocenzuro in v všečno poročanje o delu vlade. Nasprotno, večinski mediji v državi so glede tega zelo sproščeni – celo tako zelo, da postajajo resno neavtentični in neprofesionalni.
Ni niti enega samega primera, ko bi vladi in Janezu Janši militantno nenaklonjeni mediji oziroma novinarji hodili na policijske postaje na zaslišanja in bi proti njim tožilstvo vlagalo obtožne predloge. Nasprotno, tega so v veliki meri deležni prav mediji in novinarji desno konservativne usmeritve. Še en dokaz o medijskem rasizmu.
Ni niti enega samega primera, ko bi zaradi vpliva vlade ali Janeza Janše odpuščali neljube novinarje. Nasprotno, vse to uspešno delajo medijski moguli, tisti, ki jim je v tranziciji iz partijskega enoumja bivše države v demokracijo uspelo tudi na zelo sumljive načine olastniniti posamezne medije. Slovenska novinarska organizacija DNS, ki je v resnici bolj politična kot profesionalna organizacija novinarjev, se s tem pač ne ukvarja.
Ni niti enega samega primera načrtnega zastrupljanja medijskega ozračja s strani vladajoče stranke SDS Janeza Janše. Kritike na neprofesionalno novinarsko delo in zahteve po objektivnem poročanju niso zastrupljanje. Nasprotno pa sedanja opozicija, ki je bila še pred letom in pol na oblasti, načrtno z izvozom laži o slovenskem medijskem dogajanju skuša zastrupljati ozračje v EU in škodovati ugledu Slovenije v svetu. Sem sodi tudi ta vaš neresničen pamflet.
Ni niti enega samega primera, ko bi tuje oziroma mednarodne novinarske organizacije ali druge organizacije, ki so se ukvarjale s slovensko medijsko podobo, v svojih analizah upoštevale tudi mnenja nasprotne strani, torej drugačna mnenja, drugačne argumente. Res je prav nasprotno – v teh poročilih se pojavljajo vedno eni in isti sogovorniki, ki so tudi vir napajanja z neresnicami v nekaterih tujih medijih.
Ni nobenega dokaza, da vlada in Janez Janša načrtno uničujeta STA, ker zahtevata od nje drugačno, všečno poročanje ali kaj podobnega. Res pa je, da gre za vladno agencijo, ki jo financira vlada, ta pa ima od njenega direktorja Bojana Veselinovića pravico zahtevati finančna poročila, strogo ločevanje javnega od tržnega dela in podpis nove pogodbe, ker je prejšnja potekla.
Ni nobenega dokaza neposrednega vmešavanja vlade in Janeza Janše v javno RTV. Nasprotno, v tej medijski hiši veljajo tako sproščeni pogledi na medijsko realnost in profesionalnost, da je resničnost težko najti, protivladna propaganda – ne novinarstvo – pa je tako rekoč v profesionalnem smislu že izgubila raison d’etre upravičenosti obstoja te hiše kot javne medijske hiše, o čemer priča tudi vse nižja gledanost javne televizije.
Jože Biščak je glavni in odgovorni urednik konservativno usmerjene revije Demokracija, predsednik Slovenskega združenja domoljubnih novinarjev in avtor knjig Zgodbe iz Kavarne Hayek, Zapisi konservativnega liberalca in Potovati z Orwellom.
Vinko Vasle je dolgoletni novinar in urednik ter nekdanji direktor nacionalnega Radia Slovenija ter avtor več romanov, med drugimi Purgarji, Darovalec, Arhivar, Prva hiša na Marsu in Pisma podpore in upora.
