Vlada Republike Slovenije je danes obiskala Goriško regijo. Goriška regija leži na zahodu države, ob italijanski meji. Julijske Alpe, reka Soča in rodovitna Vipavska dolina so najbolj prepoznavne naravnogeografske značilnosti regije. V letih od 1995 do sedaj je bilo v Goriški regiji ustanovljenih 13 občin, od tega imajo 4 občine manj kot 5.000 prebivalce. Po površini je goriška statistična regija 3. največja regija v Sloveniji, po številu prebivalcev pa 6. največja regija v Sloveniji. Največja po številu prebivalcev je Mestna občina Nova Gorica (31.845), sledita Občina Ajdovščina (19.704) in Idrija (11.735). Najmanjša je Občina Bovec (3.245).
Člani vlade so se sprva sestali na delovnem posvetu v hotelu Dvorec v Tolminu, kjer je nekaj uvodnih besed spregovoril tolminski župan Uroš Brežan, ki je pohvalil konstruktivno sodelovanje vlade z lokalno samoupravo, predvsem na področju povprečnin, pa tudi na drugih področjih, pomembnih za občine. Na posvetu so ministrice in ministri spregovorili predvsem o izzivih in priložnostih regije na področju izobraževanja, zdravstva, gospodarstva, zaposlovanja, kmetijstva, pravosodja, javne uprave, digitalizacije, kulture in investicij v regiji.
Sledili so ločeni programi predsednika vlade ter ministric in ministrov. V okviru obiska so se predsednik vlade in ministri ter ministrice srečali s predstavniki podjetij, zavodov, občin in drugih deležnikov v regiji.
Predsednik vlade Janez Janša se je po delovnem posvetu vlade najprej srečal z vodstvom podjetja Hidria. Hidria je ena vodilnih globalnih korporacij na področju avtomobilskih in industrijskih tehnologij ter elektrotehnike. Na področju mobilnosti prebijajo meje mogočega z inovacijami in revolucionarnimi rešitvami. Razvijajo visoko učinkovite industrijske sisteme, ki pomagajo varovati okolje. Njihove rešitve za avtomobilsko industrijo uporabljajo vsi vodilni proizvajalci vozil. Hidriini krmilni mehanizmi za varno, udobno in učinkovito vožnjo so del vsakega tretjega evropskega avtomobila. Sistem hladnega vžiga Hidria Optymus PSG, ki je prejmnik nagrade za zeleno inovacijo leta, je vgrajen v vsak tretji sodobni avtomobil z dieselskim motorjem. Z lamelami elektromotorjev pa zagotavljajo rešitve za kar 30 % proizvedenih električnih ali hibridnih vozil. Zaradi tesnega sodelovanja s kupci in lastnega razvoja in proizvodnje avtomatiziranih proizvodnjih linij lahko učinkovito zagotavljajo kakovostne izdelke in znižujejo stroške proizvodnje. S specializiranim strokovnim znanjem so kos tudi največjim tehnološkim izzivom.
Ob obisku predsednika vlade v podjetju je potekala tudi slovesnost ob 50-letnici podjetja, v sklopu katere je predsednik vlade zbrane nagovoril, prav tako pa je skupaj z glavnim direktorjem Hidria Holding Iztokom Seljakom položil temeljni kamen za novo investicijo v ključne dele elektromotorjev za pogon električnih avtomobilov.
V nagovoru na prireditvi je glavni direktor Hidria Holding Seljak poudaril, da je vladna intervencija v času najgloblje COVID krize v lanskem letu, ko je trg obstal, podjetju pomagala, da je "Hidria stala in obstala in da danes lahko praznujemo tudi novo investicijo." Izpostavil je tudi nova zaposlovanja, ki bodo sledila po investiciji, za katero je bil danes položen temeljni kamen, ter izpostavil, da v podjetju sledijo robotizaciji in avtomatizaciji. "Sledimo tudi ciljem iz načrta za okrevanje in odpornost in gremo naprej skupaj v nove uspehe," je svoj nagovor zaključil Seljak.
Predsednik vlade Janez Janša je v nagovoru izpostavil iskreno zahvalo vsem, ki so ustvarjali podjetje v zadnjih 50 letih. "Razlika med začetki in tem, kar je danes, je velika. Tudi v preteklih mandatih je ob vladnem obisku regije sovpadalo, da smo se vedno ustavili v Hidrii, kjer smo vedno videli, kako stvari napredujejo," je dejal predsednik vlade. "Ne le, da so se polagali temeljni kamni in odpirali novi raziskovalni in proizvodni prostori, ampak smo vedno srečali tudi zelo ambiciozne načrte. Ob našem naslednjem obisku pa se je ne le uresničilo, kar se je napovedalo, ampak so bili nadaljnji načrti še bolj ambiciozni." "Slovenski avtomobilski grozd in Hidria, kot pomemben del tega grozda, je eden najbolj vitalnih delov slovenskega gospodarstva," je nadaljeval premier in dodal, da ko kolegi prihajajo k nam in sprašujejo, kaj je ključno v slovenskem gospodarstvu, na prvem mestu omenimo proizvodnjo najbolj zahtevnih avtomobilskih delov, ki so vgrajeni v tretjino vseh avtomobilov, ki vozijo po Evropi. "Evropskega avtomobilizma in mobilnosti ne bi bilo brez tega, kar ustvarjamo Slovenci v avtomobilskem grozdu. Krepko smo zakorakali v zeleni in digitalni prehod in električno mobilnost in tudi tega brez vas, ne samo v Sloveniji, temveč v celi Evropi praktično ne bi bilo," je dejal predsednik vlade in čestital za ambiciozne načrte. "Prepričan sem, da bo to, kar je danes v načrtih, postalo realizirano in da se bo v naslednjih letih in desetletjih ustvaril velik del slovenske in evropske in moderne prihodnosti," je dejal predsednik vlade. Dodal je tudi, da je #Gremo dober slogan. "Vsaka dobra stvar si zasluži dobro ime," je ob tem dejal in se nazadnje zahvalil, ker smo skupaj uspešno prebrodili lanskoletno COVID krizo in ohranili kondicijo slovenskega gospodarstva. "Za naprej pa si želimo, da bi vse slovenske občine imele v tem trenutku vsaj precepljenost, ki sega krepko čez polovico kot v Idriji in Vipavi. Cepljenje je v tem trenutku edini način, da se izognemo ponovnim zapletom in oviranju normalnega življenja ter funkcioniranja," je poudaril predsednik vlade.
V nadaljevanju obiska se je predsednik vlade srečal z županom občine Vipava Goranom Kodeljo in županom Mestne občine Nova Gorica dr. Klemnom Miklavičem.
Na srečanju z županom občine Vipava, kjer je bil prisoten tudi minister Zvonko Černač, so sogovorniki spregovorili predvsem o različnih projektih v občini, med njimi o projektu urejanja izvirov in struge reke Vipava in protipoplavne ureditve hudournika Bela. Prav tako so sogovorniki spregovorili o projektu kolesarske poti med Vipavo in Ajdovščino in možnostih pridobitve finančnih sredstev iz evropskih skladov za projekte izgradnje kanalizacijskih sistemov. Tema pogovora pa je bila tudi projekt izgradnje novega Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje otrok – CIRIUS Vipava.
Na mestni občini Nova Gorica pa je bilo na srečanju z županom Klemnom Miklavčičem največ govora o projektu Nova Gorica Evropska prestolnica kulture 2025. Čeprav gre za projekt Nove Gorice in Gorice, župan Nove Gorice poudarja, da gre za regijski projekt, kar bi morali izkoristiti vsi župani v regiji.
Predsednik vlade Janez Janša je z obiskom Goriške regije zaključil na javni tribuni, ki se je pričela ob 19. uri in je potekala v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Na javni tribuni so predsednik vlade in ministrice ter ministri z nosilci razvoja v Goriški regiji spregovorili o razvoju in perspektivah regije.