V preteklih mesecih je nekaj slovenskih medijev (Necenzurirano, Ekstravizor na RTV Slovenija) pisalo o zakulisnem dogajanju nekdanjega predsednika Zbornice upraviteljev Slovenije Marka Zamana. Le ta je skupaj z Nino Plavšak, avtorico stečanje zakonodaje, odgovoren za "legalno krajo" več milijonov evrov s stečajnih mas slovenskih podjetij.
Predstavljamo vam insajdersko delovanje in modus operandi "legalne kraje," izpuhtelih več deset milijonov evrov v primeru stečajnih postopkov nekdanjih velikanov slovenskega gospodarstva. Sami ključni dejavniki pa so v zadnjih letih postali zelo površni, saj vsak boljši poznavalec zakulisja stečajnih postopkov ve, da se njihove goljufije z lahkoto dokaže na Ajpesu.
Na nas se je obrnil strokovnjak za stečajne postopke. Navede nam primer stečaja družbe Primorje, ki ga je vodil Rudolf Hramec ter stečaj Viator Vektorja. Le tega je vodil nekdanji generalni sekretar na Olimpijskem komiteju Tone Jagodic. Jagodic pa sploh ni imel škarij in platna v svojih rokah, ker so vse naredili v slovenski podružnici multinacionalke BDO, "ki je bila stečajni upravitelj vseh podjetij "rdeče zvezde," razkriva insajder stečajne zakonodaje v Sloveniji.
"V bistvu je vsak stečaj kateregakoli podjetja v Sloveniji z več premoženja ena velika mafijska zgodba. ki jo je precej preprosto razkriti, ker je način delovanja združb pri vseh zelo podoben," nam zaupa strokovnjak za stečanje postopke.
Andrej Kuplenk, mož Nine Plavšak in večinski lastnik podjetja ABC Nepremičnine. (Foto: Posnetek zaslona- Agrobiznis finance)
Kako je Nina Plavšak zlorabila stečajno zakonodajo, ki jo je sama spisala!
Nina Plavšak je dolgoletna vplivna odvetnica ter "cappo di banda" slovenske stečajne zakonodaje. Velja za avtorico sporne stečajne zakonodaje, sprejete v času vlade Alenke Bratušek. Je delna lastnica družbe ABC Nepremičnine, enega največjih nepremičninskih podjetij v Sloveniji.
V preteklosti so slovenski mediji že večkrat pisali o sporni vlogi Plavšakove pri tolmačenju stečanje zakonodaje (ZFPPIPP). V enem izmed stečajnih postopkov je zagovarjala sporno zakonodajo z mnenji obeh deležnikov. To se je zgodilo v primeru podjetja T-2. Le ta je v času preprosto zamenjala strani. Že takrat so v vladi Mira Cerarja hoteli spremeniti stečajno zakonodajo, a do sprememb ni prišlo, ker se je Plavšakova vrnila kot vodja za ZFPPIPP.
Dolgoletni strokovnjak na področju stečajev opaža, da se je ZFPIPP enostransko in brez dvoma protiustavno prilagodila potrebam takrat še večinoma slovenskih državnih bank. To so počeli na račun drugih upnikov in s spornim pravnim priviligiranjem. To je bilo sprejeto z molkom in odobravanjem vseh udeleženih.
Plavšakova je veselo izkoriščala vse luknje v zakonodaji, ki jo je ustvarila. V DUTB so izbrali prav podjetje Plavaškove , ABC Nepremičnine za prodajo propadlih nepremičnin nekdanjega velenjskega gradbenega velikana Vegrad na območju Ljubljane. Večinski lastnik podjetja ABC Nepremičnine je sicer njen soprog Andrej Kuplenk. Plavašakova pa je del t.i. ljubljanske skupine stečajnih upraviteljev. Poleg Plavšakove vplivno vlogo še igrata Andrej Marinc in Gregor Erman, zaposlena v BDO.
Andrej Marinc in Grega Erman. (Foto: Posnetek zaslona-BDO)
Druga zanimivost, ki jo nam zaupa insajder, je povezana s podjetjem GPG, ki je končalo v stečaju. Kuplenk ga je ekskluzivno tržil nepremičninsko premoženje za podjetje Stoja trade. O tem podjetju se govori, da ga lastniško obvladuje krog Stojana Petriča. Podjetje je postalo ekskluzivni načrtovalec in prodajalec stanovanjskih projektov družbe Kolektor. Eden većjih lastnikov Stoja trade je Zoran Đukič. Đukičeva sestra pa je poročena s sinom Stojana Petriča.
V kratkem bomo predstavili tudi zgodbo s Cresa, kjer je podjetje ABC Nepremičnine odkupilo 38 apartmajev iz stečanje mase nekdanjega gradbenega velikana, podjetja Primorje iz Ajdovščine. V resnici pa so izpeljali dolga leta načrtovano prevaro, v kateri bodo še najkrajše potegnili potencialni kupci apartmajev Primorja.
Marko Zaman odigral več spornih vlog v času svoje vladavine na Zbornici upraviteljev Slovenije
Marko Zaman je bil dolgoletni predsednik Zbornice upraviteljev Slovenije (od leta 2013 do 2020). O njegovi sporni vlogi v času stečajev je poročalo več slovenskih medijev. Zaman je odigral pomembno vlogo pri stečaju cerkvenih Zvonov in si zagotovil mesto v t.i. celjskem klanu stečajnih upraviteljev. Poleg Zamana sta vplivna igralca celjskega klana še Rudolf Hramec in Zlatko Vili Hohnjec.
Rudolf Hramec in Zlatko Vili Hohnjec. (Foto: Posnetek zaslona- Zbornica upraviteljev Slovenije)
Kot upravitelj je vodil kar nekaj odmevnih stečajev in s stroški računovodstva, skrbništva in odvetništva spretno izčrpaval stečajno maso, za kar so pogosto najeli podjetje blizu celjskega klana. Velikokrat se je zgodilo, da so drugi člani celjskega klana najemali odvetniške storitve prav pri Zamanu.
Pri tem je nekdanjemu predsedniku Zbornice upraviteljev Slovenije pomagala Zamanova partnerka. Tudi ona opravlja poklic odvetnice, najemala storitve drugih odvetnikov. kar je po besedah insajderja bogato zaračunavala v breme stečajnih mas. V primeru t.i. zakonitosti izvajanja postopka in vlaganja tožb stečajnih postopkov sta imela korist le zakonca Zaman.
Tudi Zaman se je enako kot Plavšakova dokopal do poslov z DUTB in podružnico ruske banke Sberbank. Tam je bil zadolžen za urejanje in odločanje o pravnih zadevah, povezanih z insolvenčnimi postopki ter finančnim prestrukturiranjem premoženja v stečajnih postopkih in prisilnih poravnavah. V večini insolvenčnih postopkov pa so zadeve vodili ali Zamanovi kolegi iz celjskega klana ali družba BDO.
S svojim znanjem na področju stečajne zakonodaje je pomagal tudi zloglasnemu slovenskemu poslovnežu Sergeju Racmanu v njegovih stečajnih primerih. Podobno se je zgodilo v stečaju Tobačne Ljubljana, ki je na koncu pristala pri naročniku in plačniku Zamanovih odvetniških storitev Aleksandru Jerebu. Jerebova vloga je zelo znana pri prodaji zemljišč za švedsko podjetje Ikea.
Zaman pa je, kot nekdanji policist, vzpostavil odlične povezave na NPU, kar mu je vseskozi zagotavljalo popolno nedotakljivost in dobro informiranost. Vse to je s pridom izkoriščal pri svojem delu.
Več o spornih stečajnih zgodbah nekdanjih velikanov slovenkega gospodarstva bomo v našem mediju razkrivali v prihodnje.
Sporni zakon, ki ga je spisala Nina Plavšak, si lahko preberete TUKAJ.
Luka Perš
Komentarji (1)
Feb 03, 2022
3
sama rdeča mafija