Primož Cirman, si pozabil že na svojo dolgoletno poslanstvo pri Petanovem Dnevniku, kjer se je oblikovala zloglasna četverica "medijskih morilcev" s Cirmanom, Vesno Vuković, Tomažem Modicem in Vesno Rankov. Tak vzdevek so jim dali že na tranzicijski levici, ko so po naročilu Boruta Jamnika "čistili in trli jajca" njegovi konkurenci. Pri tem jim Jamnik še zdaj najverjetneje tvorno pomaga. Vsaj tako je razkril vlogo Jamnika kot vira takratne novinarke Dnevnika Vesne Vuković Bojan Požar, ko je bil zaposlen v Dnevnikovem Direktu. Delovanje Primoža Cirmana pa je leta 2012 v odprtem pismu z naslovom Dnevnik je valilnica policajnovinarstva objavljena leta 2012 v Reporterju in Požareportu opisal znani slovenski poslovnež in tudi politik Bojan Korsika.
"Sporno pa je, da se Dnevnik in njegovi najbolj "angažirani" novinarji Primož Cirman, Suzana Rankov in Vesna Vuković s pomočjo policijskih informacij ("pridobili smo podatke, v podatkih je bilo navedeno" itd.) in virov, ki so blizu neke politične opcije, lotevajo "političnih umorov" in ne kritičnega pisanja. O raziskovalnem novinarstvu, kvaliteti in spoštovanju standardov tu seveda ne more biti govora," je le eno od razkritij Bojana Korsike.
Raziskovalna trojka Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic veljajo za "novinarske bogove" v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook, Necenzurirano)
Raziskovalna trojka velja za "novinarske bogove" v državi na sončni strani Alp
Novinarska raziskovalna trojka Primož Cirman, Vesna Vuković in Tomaž Modic se ima za novinarske bogove v Sloveniji. Ja, njihove raziskovalne "afere" zelo pogosto krasijo naslovnice dominantnih slovenskih medijev v lasti tranzicijskih tajkunov.
Velikokrat se je tudi izkazalo, da so se njihove afere razbile že po desetih minutah na Twitterju. Kot dolgoletne medijske sluge omrežja Boruta Jamnika so vedno prišli do ekskluzivnih informacij o stranpoteh slovenske tranzicije. O tem je nekdanja četvorka (Rankove sedaj ni zraven pri mediju Necenzurirano) tako na Dnevniku kot na Siolu pridno pisala in razkrivala.
A že takrat so dobili znotraj tranzicijske levice naziv "medijski morilci", saj so pokvarili marsikateri posel, ki ni godel Jamnikovemu poslovnemu omrežju.
Epskih 23sec opisa verjetnega ozadja izbruha afere po 14ih letih vizjakPrisluhi #dmevi / respect @PeterGregorcic pic.twitter.com/c2RVXX1CMK
— Edvard Kadič (@edvardkadic) November 4, 2021
"Strojnik" Peter Gregorčič razkril vlogo Cirmanovega medijskega gospodarja Martina Odlazka v medijski aferi Vizjak-Petan
Sedaj kot odgovorni urednik medija Necenzurirano v posredni lasti poslovnega omrežja Martina Odlazka pogosto komentira svoje afere na RTV Slovenija. Zato se lahko tudi zahvali morebiti svoji ženi Petri Bezjak Cirman.
Tako je v zadnjih Odmevih spet gostoval odgovorni urednik Necenzuriranega in predstavljal svoje videnje afere pogovora med sedanjim ministrom za okolje in prostor Andreja Vizjaka in tranzcijskim tajkunom Bojanom Petanom, nekdanjim dolgoletnim delodajalcem trojke Cirman, Vuković in Modic.
Zamolčana zg. #dejstva navzkrižje interesov:
— BojanPožar (@BojanPozar) November 5, 2021
- Cirman @necenzurirano_ je bil med svojo zaposlitvijo na @Dnevnik_si tudi član nadzornega sveta, ki je "nadzoroval" direktorja B.Petana.
- Če mlajši novinarji tega slučajno ne vedo, pa verjetno znajo vsaj googlati. @PeterGregorcic https://t.co/8NVpb7Z2hY pic.twitter.com/9wmcuQRWT0
Apolegete tranzicijske levice je ujezilo gostovanje v Odmevih "strojnika", v zadnjem času enega boljših političnih analitikov Petra Gregorčiča. Le ta je razkril, da sedanji odgovorni urednik Necenzuriranega deluje v interesu posrednega lastnika njegovega medija Martina Odlazka, saj bo tudi eno izmed njegovih smetarskih podjetij v prihodnje pobiralo manj evrov zaradi morebitnega sprejetja novega Vizjakovega zakona o okolju.
Primož Cirman je bil nadzornik v Petanovem Dnevniku. (Foto: Posnetek zaslona-Požareport)
Cirman je tudi lahkotno med drugim omenil, da je Petan tajkun. A prav za tega tajkuna je dolgoletne novinarske usluge opravljal prav Cirman. Še več, med drugim je bil kratek čas tudi nadzornik v časopisni družbi Dnevnik kot je razkril novinar Bojan Požar.
Bojan Korsika je odprto pismo z naslovom Dnevnik valilnica "policajnovinarstva napisal 25.12.2012, Pismo sta objavila Požareport in Reporter. (Foto: Posnetek zaslona-Požareport in Reporter)
Kako je Bojan Korsika razkrinkal modus operandi "raziskovalne" trojke Vuković, Modic in Cirman
A če želite razumeti modus operandi raziskovalne trojke Necenzurirano si morete obvezno prebrati odprto pismo poslovneža in tudi politika Bojana Korsike. Mi smo na spletu našli, da sta ga takrat objavila Požareport in Reporter. V nadaljevanju si preberite celotno pismo Korsike. Ali se strinjate z njim ali ne, pa ocenite sami.
ODPRTO PISMO BOJANA KORSIKE: DNEVNIK JE VALILNICA POLICAJNOVINARSTVA! (Sreda, 25. julij 2012 )
Primož Cirman, novinar Dnevnika, me je 19. julija 2012 v članku "Obtožnica proti Igorju Bavčarju in Bošku Šrotu visi v zraku" navedel kot "obdolženca" v tem procesu. Šele, ko sem zahteval popravek od časopisa, saj seveda nisem v nobenem sodnem procesu, se mi je osebno opravičil. Ne da bi to zahteval od njega.
No, vsako opravičilo je potrebno jemati resno in premišljeno. Ampak, ko sem v Google odtipkal svoj priimek in priimek novinarja, se je kar "vsulo" tekstov kjer nastopam kot oseba, ki jo bi bilo potrebno že zdavnaj "ubiti" oziroma tako ali drugače eliminirati.
Ne sprejmem opravičila!
Zaradi tega ne sprejmem opravičila in pišem Odprto pismo slovenskim medijem in ne Primožu Cirmanu. Cirman v opravičilu ni iskren, saj je v članku napisal to, kar je mislil, da bi jaz moral biti. Obdolženec. Dragi bralci iz tekstov Cirmana vejejo predsodki, gnev in pozivi na linč.
Avtomat Kalašnikov AK
Si predstavljate, tale mladostni Cirman, novinar Dnevnika in član odbora Društva novinarjev Slovenije je svojo tipkovnico spremenil v AK (avtomat kalašnikov) in nabor svojih tekstov v metalca plamenov. Le vojaška terminologija lahko "pojasni" njegove tekste.
Tudi članek v katere sem omenjen, je poziv na linč. Češ tožilec Kozina kaj čakaš in stojiš, zakaj ne sprožiš svojega AK in s svetimi naboji pravice ne pokončaš te bedne stvore kot so Bavčar, Šrot, Korsika ali Fink. In drugiih. Kajti to, da so krivi je vendarle jasno kot sam hudič. Zakaj je jasno?
Zato ker smo jaz, Primož Cirman in moji novinarski prijateljici Suzana Rankov in Vesna Vuković v teh letih napisali nešteto člankov o popolnoma jasni krivdi teh ljudi. O krivdi hudiča se ne razpravlja.
Torej člankov o teh bednih kreaturah, ki si ne zaslužijo niti zapora, kaj zapora, še giljotina bi bila premila smrt.
Počasno ubijanje s strappado na Plečnikovi tržnici nasproti sedeža Dnevnika bi mogoče vsaj za silo zadostilo "pravici", ki bi ga lahko iz oken sedeža Pravice/Dnevnika opazovali Primož Cirman, Suzana Rankov in Vesna Vuković. Kajti, če ti ljudje niso krivi po pravnoformalni poti, potem so krivi s stališča sedeža Pravice in to je še veliko huje kot obsodba kakšnega slovenskega sodišča.
Iz srednjega veka pa seveda vemo, da so množice od rablja (dandanes obeh obeh spolov) pričakovale kri in postale ponorele, če je bilo te premalo, ali če se jim je zdelo, da obtoženi ni trpel dovolj. Ribničan Kozina, kaj torej čakaš? Razčetveri jih, pobij jih, zmelji v prah.
Da ne bo pomote o "policajnovinarstvu"
Vsi, ki smo kdaj imeli kakšne vidnejše funkcije smo bili pod drobnogledom javnosti. Kar je v pravni državi nujno in ni nikakor sporno. Sporno pa je, da se Dnevnik in njegovi najbolj "angažirani" novinarji Primož Cirman, Suzana Rankov in Vesna Vuković s pomočjo policijskih informacij ("pridobili smo podatke, v podatkih je bilo navedeno" itd.) in virov, ki so blizu neke politične opcije, lotevajo "političnih umorov" in ne kritičnega pisanja.
O raziskovalnem novinarstvu, kvaliteti in spoštovanju standardov tu seveda ne more biti govora. Povsem jasno je, da je vsak medij politično opredeljen. Tovrstni pluralizem je dejansko eden osnovnih pogojev demokratičnega razvoja medijskega prostora.
Nekaj popolnoma drugega je, ko v parlamentarni demokraciji obstajajo časniki kot je Dnevnik, ki "pobijajo" posameznike ali skupine, ki so na poti (skrajno sumljivi) politični druščini, ki obvladuje Dnevnik. Novinarji Dnevnika so "družbenopolitični delavci" kot je v svojih časih znal s socialistično pobožnjaškim glasom novinarjem oznanjati Franc Šetinc, nekdaj član vrhuške prejšnjega nedemokratičnega sistema.
Režima v katerem se tovrstni delavci niso smeli ustavljati pred lastnimi predsodki in sumljivega posameznika "politično umoriti" še preden ga je v roke dobilo sodstvo.Ta manira je ostala v Dnevnikovi najsvetejši tradiciji, torej politični umori nasprotnikov neke, da rečem, privatne politične skupine.
Dobri "čika"(stric) Milan Kučan in ostali
Vsakdo, ki tako kot jaz Dnevnik bere že več kot štirideset let, si v spomin ne bo mogel priklicati priložnosti, ko bi o Milanu Kučanu pisali kako drugače kot hlapčevsko in "uliznjeno".
Isto velja za Franceta Popita, Mirana Potrča, Franca Šetinca (jasno!!), Mitjo Ribičiča, Cirila Ribičiča, Andreja Marinca in množico ostalih, ki so z vodilnih funkcij v nedemokratičnem sistemu, čez noč postali demokrati. Torej na eni strani lizanje na drugi pa "politični umori".
Zakaj tak bes na "verigi" Bojana Petana, "lastnika" Dnevnika?
Večkrat sem se spraševal, zakaj omenjeni novinarji pišejo svoje stilistično neprebavljive skladovnice s takšnim žarom, da, celo besom. Razlaga je lahko samo psihoanalitska. Ko ti novinarji streljajo in politično pobijajo, da celo prosijo državne organe, da posameznike procesirajo, se vsekakor v njih nabira pravičniški gnev.
Pa ne samo zaradi tega, ker začnejo v tolikokrat ponovljeno lastno branjarijo tudi sami verjeti, ampak tudi zaradi "lastnika", ki jih ima na verigi. Po eni strani jih ni, torej novinarjev Dnevnika, toliko v hlačah, da bi pisali čisto osnovne stvari.
Na primer o tem kako je Bojan Petan prišel do lastništva Dnevnika. Po drugi strani jih razžira tudi to, da jih Bojan Petan, lastnik, čeprav so pridni in zvesti, ter streljajo in "ubijajo" politične nasprotnike, plačuje vedno bolj bedno.
In gnev se nabira in kanalizira na politične nasprotnike. Tako kot pri psihoanalizi je zdravljenje tudi tu pogojeno z uspešnim spopadanjem s travmo in tudi tu mora prvi korak narediti pacient sam.
Bojan Korsika, Ljubljana
Luka Perš
