Spori v vladni koaliciji Demos so se še zaostrili. Predstavniki Socialdemokratske zveze Slovenije, Slovenske ljudske stranke, Zelenih Slovenije in Liberalne stranke so skupno s predsednikom vlade, krščanskim demokratom Peterletom, potrdili privrženost Demosu, zavrnili kritike zunanjega ministra Rupla o »desni grožnji« in njegove predloge o sredinski koaliciji. Spomnimo, da je že maja 1992 nastopila nova vlada pod vodstvom Janeza Drnovška iz Liberalne demokracije Slovenije, v njej pa so bile tudi tri bivše članice Demosove vlade.
Spori v vladni koaliciji
Predsednik vlade, krščanski demokrat Lojze Peterle, in predstavniki še štirih članic Demosove vlade – Vitodrag Pukl za Socialdemokratsko zvezo Slovenije (SDZS), Vane Gošnik za Zelene Slovenije (ZS), Marjan Podobnik za Slovensko kmečko zvezo/Ljudsko stranko (SKZ) in Franc Golia ter Danijel Malenšek za Liberalno stranko – so na tiskovni konferenci v Ljubljani zavrnili kritike zunanjega ministra Rupla, ki je na shodu Demokratske stranke Slovenije (SDS) spregovoril o »desni grožnji« Peterletove vlade in o tem, da je treba zaustaviti »desno revolucijo«, »diktaturo maščevalnih in nesposobnih karieristov«, ter oblikovati novo sredinsko koalicijo, katere jedro naj bi postali njegova stranka, Liberalna demokracija Slovenije (LDS), ZS in SDZS.
Na tiskovni konferenci so vsi izjavili, da Demosa ni konec, Peterle pa je napovedal, da bo še tretjič predlagal, naj se zunanji minister Rupel zamenja, ker da tako ideologiziran minister ruši vlado in ji odjeda zaupanje doma in v tujini. Svet Demosa je sicer že dvakrat zavrnil njegov predlog zamenjave, zadnjo besedo pa ima vsekakor parlament.
Peterle se je sploh izrekel za rekonstrukcijo vlade, vendar naj bi se to zgodilo po sprejetju nove ustave.
O odklonu slovenskega vodstva v »desnico klerikalnega kova« je v Delu objavil komentar še Zmago Jelinčič, pri čemer je izhajal iz oblikovanja slovenskih znamk in državnih simbolov, ki naj bi bili »belogardistični«.
Vsekakor se je Ruplova zamisel maja 1992 uresničila. Predsednik vlade je postal Janez Drnovšek iz LDS, in to na čelu koalicije med njegovo stranko, Združeno listo socialnih demokratov in Socialistično stranko Slovenije ter tremi nekdanjimi članicami Demosove vlade – SDS, SDZS in ZS.
Ustava in vprašanje splava
V vladni koaliciji so bile sporne tudi nekatere točke nastajajoče nove slovenske ustave, med njimi 55. član osnutka, ki je zagotavljal »svobodno odločanje o rojstvu otrok«. Oglašali so se nasprotniki splava, v Ljubljani pa je za ohranitev omenjenega člena osnutka ustave manifestiralo od 500 do 1000 žensk pod geslom Za izbiro. Manjši shod je bil tudi v Novi Gorici.
Devizni varčevalci
Precej razburjenja je vzbudila obravnava žgočega vprašanja slovenskih deviznih varčevalcev in njihovih vlog pri Narodni banki Jugoslavije, in sicer ločeno pred vsemi tremi zbori parlamenta. Finančni minister Dušan Šešok je dosegel odložitev odločanja o prvotnem vladnem predlogu, da bi omenjene vloge spremenili v dolg države Slovenije. Pojavila sta se namreč alternativna predloga o hrambi teh sredstev v slovenski devizni rezervi za okrepitev tolarja ali pa o preprostem vračanju deviz varčevalcem.
Slovenska prisotnost na mednarodnem prizorišču
V Vatikanu se je končevala sinoda evropskih škofov, ki se je začela 28. novembra, končala pa 14. decembra. Na njej so sodelovali trije Slovenci: mariborski škof dr. Franc Kramberger, profesor Teološke fakultete iz Ljubljane dr. Bogdan Dolenc in pa tržaški pisatelj prof. Alojz Rebula, ki je bil kot laik povabljen na sinodo kot »auditor« ali »poslušalec«, je pa pred visokim zborom tudi nastopil in svoj dnevnik s sinode, poln teoloških misli in živahnih, tudi kritičnih opisov pozneje objavil v knjigi Koraki apostolskih sandal.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti (SAZU) pa je akademijam po vsem svetu in drugim znanstvenim in kulturnim ustanovam razposlala angleški prevod svoje Spomenice SAZU o temeljih nastanka slovenskega naroda in državnosti. Dokument, ki je nastal na podlagi osnutka zgodovinarja dr. Boga Grafenauerja, so akademiki odobrili po dveh mesecih temeljitih razprav.
Avtor: Ivo Jevnikar
Vir: gov.si