V Sloveniji imamo 347 lekarn na primarni ravni zdravstvene dejavnosti in 27 bolnišničnih lekarn, ki delujejo skladno z Zakonom o lekarniški dejavnosti. Osnovni namen lekarniške dejavnosti je namreč zagotavljanje kakovostne in učinkovite preskrbe z zdravili in drugimi izdelki za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja ter svetovanje glede njihove varne, pravilne in učinkovite uporabe, pacientom in ostalim zdravstvenim delavcem. Poleg tega pa lekarniška dejavnost zagotavlja tudi farmacevtsko obravnavo pacientov za ohranjanje zdravja in doseganje pričakovanih kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov zdravljenja z zdravili.
Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije mag. Darja Potočnik Benčič na današnjo obravnavo predloga Zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema podaja opozorilo in štiri opombe:
»V Lekarniški zbornici Slovenije smo kritični do sprejema predloga Zakona o ukrepih za zagotovitev stabilnega delovanja zdravstvenega sistema, saj nikjer ne vključuje lekarniške dejavnosti, ki se sooča s pomanjkanjem kadra in z vedno večjim pomanjkanjem zdravil. Menimo, da bi morali tudi ti dve tematiki obvezno vključiti v interventni zakon.«
»Od sredine pandemije covida-19 so se lekarne na vseh nivojih pričele soočati s pomanjkanjem nekaterih zdravil. Zaradi določil Zakona o javnem naročanju, bomo problematiko pomanjkanja zdravil reševali veliko težje, kot pa druge evropske države, saj nekaterih zdravil zaradi primerljivih cen ni mogoče dobavljati.«
»V Lekarniški zbornici Slovenije smo vedno interno skušali reševati izzive, pri tem pa smo predlagatelje zakonov transparentno opozorili na škodljivost zakonodaje za prebivalce in potrebne spremembe ter dopolnitve. Poudarjamo, da smo ne glede na pomanjkanje kadrov z veliko napora vseeno dosegli, da je preskrba z zdravili potekala in še poteka nemoteno.«
»Kljub kadrovskim stiskam lahko z našimi zaposlenimi veliko doprinesemo k izboljšanju sistema s storitvami, ki izboljšajo varnost uporabe zdravil na vseh treh nivojih zdravstva. Predlagamo, da na primarnem nivoju v konsenzu urejamo kompetence zdravstvenih delavcev, tudi lekarniških farmacevtov. V nekaterih evropskih državah na primer lekarniški farmacevti podaljšujejo veljavnost receptov za kronične terapije. Opažamo namreč, da zaradi naročila receptov pacientov na daljavo, prihaja do veliko napak pri predpisih, saj odmerki zdravil niso ustrezni, nekateri recepti so podvojeni ali pa so določena zdravila izpuščena, ipd. Če bi bil farmacevt zadolžen za podaljševanje kronične terapije pa bi to bilo izvedeno natančno, strokovno in s preverjanjem pacientovega pravilnega ravnanja in razumevanja pomena terapije.«
»Naš predlog je tudi, da bi lahko sezonsko cepljenje izvajali tudi magistri farmacije v lekarnah. Kljub kadrovski stiski, bi se lahko za namene sezonskega cepljenja organizirali tudi v lekarnah. To prakso že uporablja 12 držav EU in se je izkazala za učinkovito, saj je precepljenost proti gripi višja kot v državah, kjer te prakse ne uporabljajo. S tem pa bi lahko tudi razbremenili družinske zdravnike, zmanjšali možnost prenosa okužb in dosegli manjše število obolelih.«
Luka Perš