Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!
Nataša Pirc Musar je dobesedno privatizirala področje dostopa in varovanja osebnih podatkov s podjetjem Infohiša. Med referencami večinoma opazimo podjetja in institucije iz poslovnega omrežja Boruta Jamnik, rusko Sberbank, GEN-I, RTV SLO in VS RS..!
prava .
Slovenija

Ponedeljek, 7. November 2022 ob 14:51

Odpri galerijo

Borut Jamnik, Nataša Pirc Musar, Robert Golob in poslovalnica ruske Sberbank v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube, N1 Slovenija)

V našem mediju zelo kritično pišemo o t.i. obalni struji z osrednjim operativcem predsednikom Modre zavarovalnice Borutom Jamnikom. Zakaj? Obalna struja je s pomočjo dnevnih obalnih migrantskih operativcev in koordinatorjev v Ljubljano prevzela ključne pozicije v policiji, sodstvu, (para) državnih družbah in "državnih neodvisnih institucij". Nataša Pirc Musar je dejansko prosto po Milanu Brglezu kandidatka tranzicijskega kapitala in produkt obalnih struktur. To vse dokazuje podjetje INFO HIŠA, svetovanje in izobraževanje, d.o.o. Nataša Pirc Musar je polovična lastnica podjetja. Med referencami podjetja je navedeno malo morje slovenskih in tujih podjetij, ki spadajo v poslovni krog Boruta Jamnika. Jamnikova Modra zavarolnica pa se pojavlja tudi kot ena izmed strank podjetja Info hiša. Med referencami podjetja lahko opazite tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije in RTV Slovenija, kjer je bila Pirc Musar v preteklosti zaposlena. Enako med referencami podjetja lahko vidite podjetje Gen-I, kjer je od leta 2006 do novembra 2021 bil predsednik uprave sedanji slovenski premier Robert Golob. Kandidatka za predsednico države pa se je vse kaže tudi grdo zlagala, da poslovno ni nikoli sodelovala z ruskimi podjetji. Ena izmed vidnih referenc podjetja Info hiša je tudi sodelovanje z rusko banko Sberbank. Vse to le dokazuje, da je Nataša Pirc Musar postala t.i. "parkirišče za varovanje in dostopanje" osebnih podatkov obalnega omrežja modrega dečka z Dunajske 119 v Ljubljani. V resnici pa je le izkoristila dolgoletni položaj informacijske pooblaščenke v Sloveniji. Polega tega pa se je sama pohvalila na soočenju na RTV Slovenija, da sodeluje v evropskih in mednarodnih institucijah, kjer se ukvarjajo z varovanjem in dostopanjem do osebnih podatkov (DPO). S tem si je s pomočjo državne funkcije zagotovila neprimerno prednost pred konkurenco v Sloveniji. Sama pa je tudi vedela, da bo zaradi evropske zakonodaje na področju DPO z njo morale sodelovati tako javne institucije in podjetja v (para)državni lasti. Poleg tega ima Infohiša še hčerinski podjetje v Skopju, kjer spet delujejo v projektih Evropske Unije na območjih držav nekdanje skupne države. Nič, Nataša Pirc Musar je enako OBALA. Še več, slovenski davkoplačevalci so podjetju Infohiša namenili že več kot 700 tisoč evrov od leta 2017. Seznam plačnikov je impresiven. Ob tem se lahko vprašamo, ali lahko ima eno podjetje tolikšno moč nad dostopom in varovanjem osebnih in ga dobesedno "privatizira". Gre za Big Brotherja DPO v Sloveniji!

Še dobrih nekaj dni in volilni upravičenci bodo odločili, ali bosta novi predsednik države sedanji poslanec SDS in neodvisni kandidat Anže Logar ali nekdanja informacijska pooblaščenka, vplivna odvetnica in neodvisna kandidatka Nataša Pirc Musar. Po zadnjih merjenjih javnega mnenja agencij Ninamedia in Valicon se zmaga nasmiha Nataši Pirc Musar. A razlika je po zadnji raziskavi Valicona med opredeljenimi volilci le šest odstotkov.

Nataša Pirc Musar je bila informacijska pooblaščenka od leta 2004 do julija 2014. V tem času si je najverjetneje  vzpostavila odlično mrežo poslovnih priložnosti za posle z urejanjem dostopa in upravljanja z osebnimi podatki. Poleg tega se je sama pohvalila na zadnjem soočenju RTV Slovenije, da sama sodeluje v evropskih in mednarodnih institucijah na področju varovanja in dostopanja osebnih podatkov (DPO). To si lahko preberete tudi v njenem življenjepisju na njeni spletni strani Predsednica.bo.


				Na levi strani Romana Lemut Strle in Nataša Pirc Musar. Lemut Strle je bila namestnica Nataše Pirc Musar na položaju informacijske pooblaščenke. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle)

Romana Lemut Strle in Nataša Pirc Musar. Lemut Strle je bila namestnica Nataše Pirc Musar na položaju informacijske pooblaščenke. (Foto: Posnetek zaslona- Odvetniška pisarna Pirc Musar & Lemut Strle)

Že od prvega dneva predsedniške kampanje sedanje kandidatke za predsednico države Nataše Pirc Musar mi ni dalu miru podjetje Infohiša. V njem ima odvetnica Nataša Pirc Musar polovični lastniški delež. Ostali delež ima njena partnerica iz Odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle Rosana Lemut Strle, njena nekdanja namestnica na mestu informacijske pooblaščenke. Obe kot fizični osebi.

V kronologiji ustanavljanja podjetja Infohiša in njenih poglavitnih referenc lahko le zapišemo, da je Nataša Pirc Musar postala dobesedno privatizerka DPO v Sloveniji. Moramo vedeti, da je Pirc Musar že od leta 2004 aktivno vpletena v DPO. Prvo je bila od julija 2004 do šetnajstega julija 2014 zasedala mesto informacijske pooblaščenke. Najverjetneje si je v tem obdobju zgradila pomembno mednarodno mrežo na tem področju, kar je sama tudi priznava s svojimi mednarodnimi funkcijami.

Leta 2013 je skupaj z Rosana Lemut Strle še kot informacijska pooblaščenka ustanovila Inštitut za dostopanje in varovanje osebnih podatkov Info hiša. Leta 2017 pa je inštitut postal delni lastnik podjetja Infohiša skupaj z večinskim lastniškim deležem odvetniške pisarne Pirc Musar-Lemut Strle. Kasneje sta še v lastniško strukturo vstopila Klemen in Tina Kraigher Mišič, a sta hitro tudi izstopila. 

Povej mi tvoje reference in ti povem kdo si? Info hiša med svojimi referancami navaja rusko banko Sberbank, nekdanji Golobov Gen-i in vključno večino podjetij iz poslovne obalne hobotnice Boruta Jamnika! Slovenski državljani od leta 2017 namenili več kot 700 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja za posle Info hiše!

Eno izmed najbolj pomembnih segmentov vsakega podjetja so njegove reference. "Pokaži svoje reference in ti povem kdo si?!" je eno od zlatih pravil v poslu. Ozadje ključnih referenc jasno izkazuje, da je Nataša Pirc Musar kandidatka tranzicijskega kapitala in produkt Obale. 

    
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. Med njimi je tudi Vrhovno sodišče Republike Slovenije.


				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)

Na spletni strani podjetja Infohiše lahko vidimo malo morje referenc podjetij in državnih "neodvisnih institucij", ki so povezani z osrednjim operativcem obalnega poslovnega omrežja predsednika Modre zavarovalnice Boruta Jamnika ( Hoteli Bernandin, Sava zavarovalnica, Uradni list Republike Slovenije, SavaRE, Sava Hotels & Resorts, Triglav, Telekom, Uradni list Republike Slovenije itd...).

Tudi samo podjetje Info hiša je opravilo storitve za Jamnikovo Modro zavarovalnico. To dokazuje Erar, kjer je Modra zavarovalnica za storitve Info hiši do sedaj plačala 5.490,00 EUR.  Zanimivo, njene usluge je v preteklosti potreboval tudi predsednik vlade Robert Golob.

Ena izmed referenc, s katerim se hvalijo v InfoHiši je tudi Golobov Gen-I. Še več, Nataša Pirc Musar je po spominu avtorja javno zanikala, da nikoli sodelovala kot lastnica poslovno z ruskimi podjetji. Spoštovana kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar, iz katere države izvira banka Sberbank? Boste to pojasnili slovenski javnosti?

Pirc Musar pa je izkoristila svoje odlične veze kot nekdanja zaposlena na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Enako lahko zatrdimo za RTV Slovenija, kjer je bila zaposlena kot voditeljica Dnevnika. Kasneje pa je kandidirala še neuspešno kot kandidatka za generalno direktorico RTV Slovenija, ko so ji to preprečeli sile stranke Socialnih demokratov. Vsaj tako je sama javno povedala. Tudi s tema referencama se vidno hvalijo na spletni strani Info hiše.


				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)

Zgoraj smo omenili le nekaj najbolj zanimivih in izstopajočih referenc. Poleg teh se podjetje Infohiša ponosno ponaša še z NLB Leasing, Merkator, Atlantik Grupa, Bisnode, Cores informacijski sistemi, Inioglasi, Geodetska uprava Republike Slovenije, Generali in Generali Investments, Goodlife, JGL, Lifeclas Hotels &Spa, MPG Inspired Movements, Mahle, Merkur zavarovalnica, Mestna občina Ljubljana (župan Zoran Janković), Nakvis- nacionalna agencija Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu, Petrol (Dari Južna, omrežje Smelt, Dragan Isajlović..), Sava zavarovalnica, Sensilab, Spar, Sparkasse, Sportina Group, Studio Moderna (član stranke SD in eden najbogatejših Slovencev Sandi Češko), Summit leasing Slovenija, Trgovinska zbornica Slovenije, Tehnološki park Ljubljana, Telekom Slovenije, Thomy F.E., Ajpes, AMZS, DHL, Helios, Iconomi, Ljubljanske mlekarne, SavaRe (Jamnikov mladostniški prijatelj Matjaž Jazbec), Sava Hotels & Resorts (Matej Narat, Dejan Rajbar) Slovenia Control, Univerza v Ljubljani, Triglav, Viberate in E 3- Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o (v 100-odstotni lasti družbe Petrol). 

Kaj vse te reference v resnici razkrivajo? Nič drugega kot le to, da je Nataša Pirc Musar v imenu varovanja in dostopanja do osebnih podatkov postala le še eno izmed parkirišč vzporednega mehanizma obalnih struj s prvim operativcem Borutom Jamnikom in koroških struj starih obveščevalnih struj (Petrol, E 3-Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o.).

Ja, vse kaže, da je prišel čas za plačilo Nataši Pirc Musarjevi poslovnemu omrežju, ki jo je ves čas zalagal s kopici evrov v preteklosti. Enako kot njenega moža Aleša Musarja in obema varoval hrbet pred morebitnimi policijskimi-davčnimi preiskavami in sodnimi postopki.


				Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).			Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).

Moramo pa tudi verjeti kandidatki za predsednico države, da oba delata zakonito in plačujeta vse davke v Sloveniji. Res ne bi bilo lepo, če bi morebitna bodoča predsednica države Nataša Pirc Musar se zlagala pred domačo javnostjo.  

Še več, podjetje Info hiša je od svoje ustanovitve v letu 2017 do sedaj prejelo že 706.590,93 EUR davkoplačevalskega denarja. Največ so ji namenili Uradni list Republike Slovenije (169.173,77 EUR), Agencija republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (82.709,06 EUR), E 3 -Energetika, ekologija, ekonomija d.o.o. (57.826,10 EUR), Splošna bolnišnica Murska Sobota (37.122,82 EUR) in Univerza v Ljubljani (29.946,12 EUR). Vse ostale si lahko ogledate ob koncu članka v priloženih grafih z aplikacije Erar. 


				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar  Foto: Posnetek zaslona Erar

Nikoli si ne bi mislili, da bo predvsem obalno omrežje modrega dečka z Dunajske 119 "ugrabilo" s pomočjo Nataše Pirc Musar področje varovanja in dostopanja osebnih podatkov ter vzpostavil nadzor. Pirc Musar je le druga stran  vplivnega lobista dečka Marka Pogorevca, ki je skrbel za "varnost" na Telekomu.


				Foto: Posnetek zaslona- Reporter, foto Bobo

Foto: Posnetek zaslona- Reporter, foto Bobo

Kronologija rojstva podjetja Info hiša

Podjetna Nataša Pirc Musar je malce pred iztekom svojega drugega mandata v letu 2013 ustanovila Inštitut za zasebnost in dostop do informacij oz. INFO HIŠA. Lastnici inštituta sta bili Nataša Pirc Musar in njena poslovna partnerica Rosana Lemut Strle, tudi njena sopartnerica v odvetniški družbi Pirc Musar & Lemut Strle.

Direktorice društva so bile po podatkih na spletni strani E-bonitete Rosana Lemut Strle (20.8.2013-31.12.2014), nekdanja Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebaške Travnik ( 1.1.2015-31.12.2018) in Tina Kraigher Mišič (1.4.2018-30.8.2019). Od tega dneva naprej je bil inštitut v fazi likvidacije. Likvidacija upraviteljica inštituta je postala nihče drug kot dolgoletna prijateljica Pirc-Musar in še eno izmed pomembnih imen v poslovni hobotnici zakoncev Musar Victoria Krivolutskaya. 

Inštitut se je izbrisal iz vseh evidenc 8.4.2020. Naslov inštituta je bil na Likozarjevi ulici 14 ( isti naslov kot sedež odvetniške pisarne Pirc Musar & Lemut Strle). Omenjeni inšitut pa je  prejel tudi 10.568,32 evrov javnih sredstev izkazuje aplikacija Erar. 

V tedniku Reporter so v času volilne kampanje pred prvim krogom predsedniških volitev razkrili, da je avgusta 2015 Pirc Musar neposredno po tem, ko je postala predsednica Rdečega križa Slovenije je njen zasebni zavod Info Hiša Rdečemu križu izdal fiktivni račun za pravno svetovanje v višini 778 evrov. 

V nadaljevaju novinar Reporterja Nenad Glücks razkriva, da omenjeni honorar ni sporen, a da je šlo v tem primeru za izdajo fiktivnega računa, saj ti ni izkazoval resnične vsebine. Na ta način se je tudi izognila Pirc Musar plačilu dohodnine in prispevkov za ZPIZ in ZZZS je razkril novinar Reporterja. Kljub temu, da je Pirc Musar piarovsko spretno vse spretno zanikala spornosti honorarja, se je zadeva znašla v predkazenskem postopku je Reporterju sporočilo ljubljansko tožilstvo.


				Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Zgodba pa postane zanimiva, ko je Nataša Pirc Musar "zavohala", kako bi lahko z istoimenskim podjetjem na preprost način prišla do javnih in evropskih sredstev predvsem zaradi zakonodaje EU. Kako so to izvedli? Popolnoma enostavno.

S sredstvi svojega inštituta in svoje odvetniške pisarne je bilo ustanovljeno podjetje INFO HIŠA, svetovanje in izobraževanje, d.o.o. Tako je postal inštitut 10-odstotni lastnik, odvetniška pisarna pa 90-odstotni lastnik. Podjetje je bilo ustanovljeno 17. februarja 2017.  

Dne šestega oktobra 2018 je iz podjetje izstopila odvetniška pisarna Murc-Pisar & Lemut Strle. Tega dne sta osebi Nataša Pirc Musar in Rosana Lemut Strle postali polovični lastnici podjetja. Istega dne je iz lastništva izstopil predhodnik podjetja Infohiše Inštitut za zasebnost in dostop do informacij. 

Nove akrobacije z vstopom v lastništvo in izstopom lastništva sta uprizorila Tina in Klemen Kraigher Mišič. Oba sta postala manjša lastnika vsak s pet odstotnim lastniškim deležem 29. maja 2019.  Z lastništva podjetja sta oba tudi hitro izstopila. Klemen Kraigher Mišič je izstopil dne 18. oktobra 2020, Tina Kraigher Mišič pa 11. novembra 2020. Edini lastnici vsaka s polovičnim lastniškim deležem sta fizični osebi Nataša Pirc Musar in Rosana Lemut Strle. 

Kdo so bili do sedaj direktorji omenje družbe? Prva direktorica podjetja Info hiša je postala Tina Kraigher Mišič. Svojo funkcijo je opravljala od 25.1.2017 do 1.4.2019. Nasledil jo je Klemen Kraigher Mišič. Funkcijo direktorja je opravljal od 1.4.2019 do 13.10.2020. Za njim je direktorsko mesto podjetja prevzel mož predsedniške kandidatke Aleš Musar. Na tej funkciji je bil od 12.10.2020 do 15.1.2021.


				Sedanja vodstvena ekipa podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona- Info hiša)

Sedanja vodstvena ekipa podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona- Info hiša)

Kdo so ožja ekipa Infohiše?  Leta 2018 so odprli hčerinsko podjetje Info hiša Skopje za projekte EU v državah nekdanje Jugoslavije!

Na spletni strani podjetja Infohiša piše, da je Info hiša  specializirana za področje varstva osebnih podatkov. V njihovi ekipi so pravnice in IT strokovnjaki, ki nam lahko pomagajo pri reševanju zapletov na področju zavarovanja (data security) in varstva osebnih podatkov (data protection). Njihovo znanje se razteza tudi na odlično poznavanje nove evropske Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov je zapisano na spletni strani podjetja.

Direktorsko funkcijo za Alešem Musarjem je prevzela Bojana Pleterski. Sedanja direktorica Infohiše je razvijala 10 let kot vodja sistema zvestobe kartico Mercator Pika in bila tri leta v funkciji pooblaščene osebe za varstvo osebnih podatkov v sistemu Mercator. V ožji ekipi Infohiše najdemo še tehničnega direktorja Primoža Govekarja in vodjo DPO kluba Tino Novak. 

Leta 2018 so odprli hčerinsko podjetje Info hiša Skopje. Na Facebook profilu so zapisali, da imajo odlične pravne strokovnjake za varstvo osebnih podatkov.

Kljub temu, da Makedonija še nekaj časa ne bo članica EU morejo makedonska podjetja s članicami EU biti GDPR (Splošna uredba o varstvu podatkov) skladna! Direktor hčerinske družbe je Milivoj Kos. Je vodja projektov, ki jih financira EU!!! v Črni gori, Srbiji, Makedoniji, na Kosovu in v Bosni in Hercegovini na področjih reforme javne uprave, upravnega sodstva, uskladitev pravnih predpisov s pravnim redom EU in varstvo osebnih dogodkov. Kos je v preteklosti deloval v preteklosti na področju državne uprave in pravosodja v Sloveniji.

V zasebnem sektorju pa je deloval v Petanovem DZS d.d., Soline d.o.o. in v Mobitelu pod vodstvom Antona Majzlja. V Petanovem imperiju in tudi v Mobitelu je imel eno izmed glavnih besed v preteklosti vplivni kadrovnik nekdanje LDS  Gregor Golobič. Dokler ga modri deček z Dunajske 119 v Ljubljani ni ponižal kot šolarčka s saltami ob padcu Šarčeve vlade. Poleg Kosa pa je v tujini del ekipe še Arben Gudachi


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

Spoštovani državljani, je Nataša Pirc Musar postala enostavno prevelika privatizerka na področju DPO in GDPR! Ali lahko ima eno podjetje takšno moč in ga ne zlorablja v politične namene? Pazi se Obale, Nataša! 

Ali bo Nataša Pirc Musar spet zanikala, da ni nobena "privatizerka" na področju DPO in GDPR v Sloveniji in v državah nekdanje skupne države? Vsa razkritja v članku temeljijo na javnih dostopnih podatkih. Enako lahko sklepamo, da je imela zaradi svojega dolgoletne vpetosti na področju DPO in GDPR v tujini in doma prednost, saj je poznala zakonodajo. Sama je zelo dobro vedela, kaj bo EU zahtevala od Slovenije na področju DPO in GDPR.

Vse kaže, da je prišel čas za plačilo. Zakaj so te volitve za predsednika države tudi zelo pomembne? V novem mandatu predsednika države bo bodoči predsednik/predsednica države imenovala šest sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Že večkrat smo v naših člankih zapisali, da obalni kadri obvladujejo ključne pozicije v slovenski policiji, sodstvu, "neodvisnih državnih institucijah" in (para) državnih družbah.

Nič, Obala po zasedbi Vrhovnega sodišča, o čemer bomo v kratkem pisali v našem mediju želi zasesti še Ustavno sodišče Republike Slovenije. Potem pa bodo res imeli vse v svojih rokah. To jim bo v funkciji predsednice države Nataše Pirc Musar morala tudi izpolniti. 

Aja, spoštovana kandidatka za predsednico države Nataša Pirc Musar, ste že ugotovili avtorja analize in institucijo, ki že vrsto let zbira podatke o poslovni hobotnici vaše moža? Mogoče pa je čas, da si še enkrat preberete članek Spoštovana Nataša, Obala te je ustvarila. Obala bi te znala uničiti! Spoštovani bralci, kdo je naročil analizo?!

V mediju Prava smo večkrat napisali stavek, da je obalno omrežje trideset let ugrabljajo državo, dvajset let uničevalo, poslednjih deset let pa tečejo pred implozijo. Parkirišča v tujini in doma v lasti tujcev niso žal zastonj. Razlika v obrestih in pogodbenih kaznih je konkretna.


				Foto: Prava.si			Foto: Prava.si

To smo že videli na Obali. Obala te je ustvarila Nataša. Del Obale z močnimi lovkami dnevnih obalnih migrantov v smeri Ljubljana pa te sedaj skuša onemogočiti!

Ostali dokumenti, ki pritrjujejo našim navedbam:


				Lastniki in direktorji podjetja Info hiša v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Lastniki in direktorji podjetja Info hiša v preteklosti. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Sedanja lastniška struktura podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Sedanja lastniška struktura podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Finančni izkazi podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Finančni izkazi podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona EraR			Foto: Posnetek zaslona EraR 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Foto: Posnetek zaslona Erar			Foto: Posnetek zaslona Erar 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša)			Reference podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona-Info hiša) 
				Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša).			Reference podjetja Info hiša. (Posnetek zaslona-Info hiša). 
				Opis mednarodnih izkušenj Nataše Pirc Musar. (Foto: Posnetek zaslona-Predsednica.bo)			Opis mednarodnih izkušenj Nataše Pirc Musar. (Foto: Posnetek zaslona-Predsednica.bo) 
				Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)			Finančni izkaz Inštituta za pridobivanje in varovanje osebnih podatkov, predhodnik podjetja Info hiša. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete) 
				Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete 
				Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete			Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete 
				Foto: Posnetek zaslona- Erar			Foto: Posnetek zaslona- Erar

Luka Perš

Galerija slik

Zadnje objave

Sun, 29. Jun 2025 at 22:13

95 ogledov

PETROL: PRDCI, NEČAKI IN VZPOREDNI MEHANIZEM — KDO PADA V #TROŠARINSKOIMPL0ZIJO?
"Mogoče je pa šef enega od nadzornikov Petrola ta isti Petrol obljubil nekomu v tujini?! In zdaj so na potezi Golob, mediji v koaliciji in provladni nevladniki, da odigrajo igro zbijanja cene!" Tako je najnovejši spor med vlado Roberta Goloba in družbo Petrol na družbenem omrežju Facebook komentiral analitik Miran Videtič. V nadaljevanju članka razvijamo tezo, ki jo je – po našem laičnem mnenju – med vrsticami nakazal Videtič.Gre dobesedno za farso in VELEKAPITALISTIČNI, POHLEPNI PRESTIŽNI BOJ: kdo je močnejši – »stari prdci«, odpadniki UDBE, kot jih opisuje dr. Rado Pezdir v knjižni uspešnici Vzporedni mehanizem globoke države, in njihovi nečaki, ki so od leta 2008 prevzeli ključne položaje v finančnem sektorju države. Prav to se danes dogaja v Petrolu. Ker v novi nadzorni svet niso prišli določeni kandidati, zdaj užaljeni »modri uradnik«, danes strokovnjak za evropska sredstva, s pomočjo zvestih operativcev in 60-odstotnimi maržami načrtno uničuje Petrol.Kaj je cilj?Uničiti finančno stabilnost Petrola do točke, ko se niti parkiranemu kapitalu vzporedno-mehanističnih fantov ne bo več splačalo vztrajati pri investiciji – in bodo podjetje raje prodali. Morda je res napočil čas, da se »stari prdci« vzporednega mehanizma spet odpravijo na obisk k državnemu bankirju. Ne bi bilo prvič. Bomo videli ...Že nekaj dni spremljamo v Sloveniji dobesedno medijski in vladni pogrom nad Petrolom. Povod za spor med Petrolom in vlado pod vodstvom dr. Roberta Goloba je povišanje trošarin s strani države. To so, pričakovano, zapakirali na ministrstvu za finance in ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.Obe ministrstvi trmasto vztrajata pri višjih trošarinah, kot da gre za zapovedi s katerega svetega hriba. Petrol je kot povračilni udarec elegantno razgalil resnico: vsak kupec goriva financira predvsem državo. Jasno so povedali – od vsakega plačanega litra bencina država pobere kar 60 %.Foto: Posnetek zaslona-Petrol.Poleg tega so razkrili, da se je trošarina v primerjavi z letom 2023 povečala za neverjetnih 42 %. Po trenutnih cenah država pobere kar 0,85571 evra na liter goriva. Cena litra bencina se razdeli na tri dele: marža, nabavna cena bencina in – davčni pohlep države. Petrol iz tega prejme pičlih 5 %, kar znaša borih 0,07928 evra na liter. Iz teh " ubogih drobižkov" mora družba pokriti vse stroške poslovanja.Petrol pa se ni ustavil le pri besedah. V povračilni potezi so »korporacijsko« zaprli nekaj svojih črpalk po državi. A bumerang se je hitro vrnil. Večinski mediji so jih nemudoma začeli prikazovati kot zlobne kapitalistične pohlepneže, simbol izkoriščanja.Foto: Prava.siVrhunec farse je dopolnil še minister za kohezijo in lokalno samoupravo dr. Aleksander Jevšek, ki je predsedniku uprave Petrola Sašu Bergerju napisal pravcato pismo, kot kakšen zaskrbljeni starš. Človek se vpraša – od kdaj je naloga ministra pisati pisma predsedniku uprave gospodarske družbe? Ali nimamo v tej državi institucij in zakonodaje? Ali gre le za še en gledališki nastop, kjer se igra na čustva ljudi?Farso dopolnjujejo tudi civilnodružbeni aktivisti, z Niko Kovač na čelu, ki s svojimi izjavami dodatno podžigajo ogorčenje nad Petrolom.A vse, kar spremljate v zgodbi Petrola – kar vam vsiljujejo večinski mediji, kar z odrov sporočata predsednik vlade in prva dama nevladniškega aktivizma – je le dimna zavesa. Zavesa, ki skriva resnične ekonomske koristi neformalnih združb, ki v tej državi že desetletja delujejo po principu vzporednega mehanizma tako imenovane globoke države.Foto: Prava.siPETROL – VOJNA MED ODSLUŽENIMI PRDCI VZPOREDNEGA MEHANIZMA IN NJIHOVIMI NEČAKI, KI SE IMAJO ZA ŠEFE SLOVENSKIH PODJETIJ, V RESNICI PA SO NJIHOVI GROBARJI!Družbo Petrol smo na našem mediju že večkrat kritično obravnavali. A bodimo jasni: tokrat ne gre zgolj za Petrol. Gre za ekonomijo. Za kapital. Za spopad različnih interesnih skupin.Družba Petrol je že od leta 2008 podvržena zakulisnim igram akterjev vzporednega mehanizma globoke države in njihovih vajencev – grobarjev slovenskega gospodarstva.Foto: Prava.siKazenska odgovornost?Seveda bi morali najprej začeti pri tistih, ki oblikujejo davčno politiko. Družba Petrol nima popolnoma nič z višino trošarin. To ni delo trgovca. A očitno je, da ko nisi dovolj »kooperativen« pri kadrovskih igrah, ti politika omeji maržo. To ni več politika – to je zloraba položaja. To je napad na gospodarstvo.Še huje, to je napad na zdravo pamet. Če bi kraljica vseh postopkov – tožilstvo – opravljala svoje delo, bi kazenske ovadbe morale leteti kot sneg v januarju. In to ne le na izvršilne pomočnike, kot so posamezni ministri in predsednik vlade, ampak predvsem na tiste, ki iz ozadja dejansko vlečejo niti in naročajo takšne nezakonite poteze.Če ta oseba že dve desetletji s svojim vplivom kadruje, disciplinira in sesuva slovensko gospodarstvo, je skrajni čas, da ga spravimo tja, kamor sodi – pred pravosodne organe. Da se končno začne proces demokratizacije Slovenije. Kajti to, kar spremljamo danes, je učbeniški primer ugrabitve države – state capture.Foto: Bralec Prava.siZakaj želi »druščina iz hriba Jamnik« s posebnimi tehnikami uničenja Petrola doseči, da tudi Petrol pride pod njihovo dokončno lastniško kontrolo, da bodo spet lahko izvedli EKSPERIMENT IMPLOZIJE?Struktura lastništva v Petrolu je kristalno jasna. Prav tako so očitne povezave med posameznimi lastniki. Povsem se strinjamo z vsebino članka, objavljenega na Zanima.me, z naslovom Vladna vojna s Petrolom – Golobovi zamolčani interesi, ki jih plačamo z vsakim litrom goriva, avtorja Mirka Mayerja. Tam je jasno razvidno, kdo so ključni igralci v lastniški sestavi Petrola in kako so povezani z interesnimi skupinami.Češki kapital? Točno tisti, o katerem je v knjigi Vzporedni mehanizem globoke države pisal dr. Rado Pezdir. Hrvaški pokojninski skladi? Tisti, ki jih je nekdanji predsednik države Milan Kučan v intervjuju za Reporter odkrito pohvalil. Poglejmo si prevzeme, kjer so ti skladi sodelovali – Panvita in drugi primeri. V resnici gre za en in isti kapital, ki se kot kameleon pojavlja pod različnimi zastavami, a s povsem enakim ciljem – obvladovanje slovenskega gospodarstva.V članku na Zanima.me je izpostavljeno, kako je predstavnik hrvaških pokojninskih skladov Goran Kralj skupaj s češkimi lastniki, Daretom Južno in določenimi zaposlenimi v nadzornem svetu, ključni pri upravljanju Petrola. Zdaj pa dodajte k tej druščini še novoizvoljene člane nadzornega sveta, ki prihajajo iz kroga blizu predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. In kar naenkrat je slika popolna.Tukaj je novinar Mirko Mayer v svojem članku razkril, kdo je kdo v sedanjem nadzornem svetu Petrola. (Foto: Posnetek zaslona-Zanima.me)Kaj se v resnici dogaja?Klasična zgodba. Uporaba posebnih tehnik, manipulacija z javnostjo, izkoriščanje ljudstva kot kulise, da se Petrol prikaže kot najhujšega kapitalističnega zlobca.A najbolj žalostno je, da lahko nekdanji drugouvrščeni na osnovnošolskem tekmovanju iz matematike v nekdanji totalitaristični državi danes, s pomočjo svojih pomočnikov na ministrstvih, dejansko sesuva eno ključnih gospodarskih družb v Sloveniji. To ni več hec.To je nevarno. Tudi mi ne gojimo simpatij do stare ekonomske garde. Vsi vemo, kdo so postkomunistični ostanki z Obale, Koroške, iz vrst nekdanje Službe državne varnosti. Prevzeli so varnostni sektor, stečaje, energetiko, sodstvo, policijo, tožilstvo. A na drugi strani imamo zdaj nove »junake«, nepomembne državne uradnike, ki se iz ozadja igrajo grobarje slovenskega podjetništva.Vprašanje, ki se postavlja, je jasno:Kaj žene te ljudi, da hočejo imeti odločilen vpliv v vsakem strateško pomembnem podjetju? Ali jim ni dovolj, da so izrinili Yorkov kapital in ga poslali v hrvaške pokojninske sklade? Očitno ne.Zato se ne čudite, če bo »druščina iz hriba Jamnik« aktivirala proti Petrolu sindikate, nevladne organizacije in večinski medijski prostor. Kaj to pomeni? Sporočilo starcem vzporednega mehanizma je jasno: Vse smo vam že ugrabili. Zdaj prihajamo še po Petrol.V tej igri ima premier dr. Robert Golob dvojno vlogo. Po eni strani se slika s postkomunistično staro gardo in jim obljublja nebesa. Po drugi strani pa dopušča, da nepomembni državni uradnik iz hriba Jamnik s svojo ekipo operativcev na ministrstvu za finance načrtno uničuje Petrol.Ali bo druščina iz hriba Jamnik uresničila načrt ter zaradi medsebojnih bojev znotraj družbe finančno uničila družbo? (Foto: Posnetek zaslona- https://www.kroddoma.si/pot-na-jamnik)Ali si res želimo, da staro gospodarsko družbo sesujejo zaradi političnih iger?Ali ni dovolj, da spremljamo boj med klanoma Čeferin – Jamnik na vseh področjih? Tudi predsednik največje opozicijske stranke SDS, Janez Janša, je v intervjuju za Uro resnice vsaj delno potrdil, da gre za spopad teh dveh vplivnih krogov predvsem na področju ekonomije. Novinar, kot je Bojan Požar, analitika Peter Gregorčič in Miran Videtič, so v eni izmed oddaj Ura resnice opozarjali na to. Videtič je bil eden redkih, ki si je upal javno povedati, da so v tem boju »Jamnikovi bankirji« močnejši.Foto: Posnetek zaslona-Facebook profil Miran VidetičZato ne nasedajte tej umazani igri. Če že institucije, kot sta SOVA in tožilstvo, molčijo, naj bodo vsaj državljani tisti, ki ne nasedejo zavajanju. Kajti kar spremljamo danes, je načrtno uničevanje samostojnega slovenskega gospodarstva. In to je še enkrat – NO GO!Luka Perš

Fri, 27. Jun 2025 at 11:28

904 ogledov

PRIMER MASLEŠA bi v JEDRNIH EU državah bil politični škandal!??? Kdaj bo konec pravne anarhije!????
Primer Masleša postaja vse bolj zanimiv. V prvem delu z naslovom Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!? smo se spraševali, ali je lahko oseba, ki je bila prej zaposlena kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, istočasno tudi član nadzornega odbora občine Ankaran. V preteklosti pa je vlagal še tožbe, ker ga občinski svet v Ankaranu ni imenoval za predsednika nadzornega sveta občine Ankaran.Foto: Prava.siV članku z naslovom ZF in BM: Neznano, prezrto ali dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec! smo razkrili »neznane junake in neznane operativce«, ki so na neznan način poskrbeli, da je bil Marko Masleša imenovan za okrožnega tožilca v Kopru. Ob podpori relevantnih pravnih virov iz Slovenije in tujine smo ugotovili, da je funkcija člana nadzornega odbora občine nedvomno politična funkcija.Foto: Prava.siZa strokovno in neodvisno opravljanje tožilske funkcije sta v slovenski zakonodaji ključna Zakon o državnem tožilstvu in Kodeks državno tožilske etike, sprejet leta 2015. A kot vedno, se hudič skriva v podrobnostih. Gre za temeljni dokument, ki ga mora spoštovati vsak tožilec v Sloveniji in katerega določb ne sme kršiti ali obiti.Še posebej izstopa šesta točka kodeksa, ki govori o nezdružljivosti tožilske funkcije:»Državni tožilec se je dolžan vzdržati vsakršne finančne ali druge poslovne dejavnosti, ki bi lahko vzbudila videz pristranskosti ali ogrozila neodvisnost. Državni tožilec ali njegov družinski član ne sprejema darila od stranke v postopku ali darila, ki je v kakršnikoli povezavi z opravljanjem tožilske funkcije.Zaradi varovanja videza neodvisnosti ni primerno, da bi državni tožilec denarno prispeval ali nastopal v prid politične stranke ali samostojnega kandidata za politično funkcijo, da bi javno podpiral kandidata politične stranke ali samostojnega kandidata ali da bi sodeloval na političnih shodih ali zborovanjih, razen kadar izvršuje svojo aktivno volilno pravico oziroma kandidira za politično funkcijo v skladu z zakonom.«Kodeks v točki o nezdružljivosti sicer nikjer izrecno ne prepoveduje opravljanja političnih funkcij slovenskim tožilcem. A prav to dejstvo se nam zdi izjemno sporno. Povsem jasno je: oseba, ki opravlja politično funkcijo, ne more istočasno opravljati strokovnega, neodvisnega in nepristranskega dela tožilca.To ni le strokovno vprašanje. To je vprašanje zdrave pameti in temeljne etike. Če dovolimo, da tožilci sedijo v političnih telesih, rušimo najosnovnejši steber pravne države. Vprašanje ni več, ali je Maslešev primer pravno sprejemljiv – vprašanje je, kako je to sploh mogoče dopustiti in zakaj vsi vpleteni to mirno gledajo.Prihodnje vlade in predvsem zakonodajalci bodo morali temeljito popraviti to pravno praznino. Ker danes ne govorimo o tem, ali je Masleša ravnal zakonito – govorimo o tem, da je dopustil nepopravljivo erozijo zaupanja v neodvisnost tožilstva.V pravni državi ne moreš biti hkrati politik in tožilec. Ne gre. In vsak dan, ko se to tolerira, se pravna država premika še korak bližje robu.To so navodila za tožilce glede nezdružljivosti funkcij zapisane v Kodeksu državnotožilske etike iz leta 2015. (Foto: Posnetek zaslona-Kodeks državnotožilske etike)Primeri tujih tožilstev v Nemčiji, Franciji, Španiji, Italiji, Avstriji, Švici, na Norveškem, Danskem, Švedskem in Nizozemskem jasno kažejo, da bi bilo imenovanje Masleše v teh državah razglašeno domnevno za škandal!??? V nadaljevanju članka vam bomo predstavili primere iz zahodnih (Francija, Italija, Nizozemska, Belgija), srednjeevropskih (Nemčija, Avstrija, Švica) ter severnih oziroma skandinavskih držav Evrope. Gre za države, ki upravičeno veljajo za jedro tako imenovane jedrne Evrope.Zato nas niti ne preseneča, da je zakonodaja v teh državah bistveno strožja kot slovenska. Preprosto povedano, pravni okvir tam ne dopušča anomalij, kakršni smo v zadnjih tednih priča v zdaj že razvpitom slovenskem primeru. Ob tem se seveda postavlja ključno vprašanje: zakaj se v Sloveniji takšne prakse še vedno dopuščajo?V 36. členu nemškega Zakona o javnih uslužbencih je jasno zapisano, da državni tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali funkcij v organih občin, če bi to lahko omajalo zaupanje v neodvisnost državnega tožilstva.V Franciji velja zakon z dne 22. decembra 1958, ki določa, da tožilci ne smejo opravljati voljenih ali izvršilnih funkcij v lokalnih skupnostih. V Avstriji status tožilcev ureja Zakon o službi sodnikov in državnih tožilcev. Ta v 57. členu med drugim izrecno prepoveduje opravljanje političnega mandata ali funkcije v organih občin tako sodnikom kot tožilcem.Tudi italijanska zakonodaja jasno določa, da tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij v lokalnih organih. Na Nizozemskem velja podobno pravilo: "Državni tožilci ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij, ki bi lahko ogrozile njihovo neodvisnost ali nepristranskost."V 127. členu španske ustave ter v njihovi temeljni zakonodaji o sodni oblasti (Ley Orgánica del Poder Judicial) je med drugim določeno, da tožilci ne smejo opravljati političnih funkcij ali položajev v lokalni upravi.Na Švedskem zakon iz leta 1994 določa, da "tožilci ne smejo opravljati političnih ali občinskih funkcij, ki bi lahko vplivale na njihovo nepristranskost." Enaka določila najdemo na Danskem, kjer zakon prepoveduje, da bi tožilci opravljali politične ali občinske funkcije, če bi to lahko ogrozilo njihovo neodvisnost. Tudi norveška zakonodaja jasno določa, da opravljanje političnih ali občinskih funkcij ne sme omajati neodvisnosti državnega tožilstva. Zato lahko iskreno verjamemo, da bi bilo imenovanje Masleše za položaj tožilca v zgoraj omenjenih državah razglašeno domnevno za škandal!??Francija je le ena izmed mnogih držav v Zahodni, Srednji ali Severni Evropi, ki strogo prepoveduje, da bi tožilec opravlja politično funkcijo. (Foto: Posnetek zaslona- legifrance.gov)Slovenski pravni okvir in akutna anomalijaV slovenskem pravnem sistemu ne obstaja izrecna zakonska prepoved združevanja tožilske funkcije s članstvom v nadzornih odborih občin. To pomeni, da so situacije, podobne Masleševemu primeru, formalno pravno dopustne, kar pa odpira resna vprašanja o skladnosti s standardi, ki veljajo v večini evropskih držav. Ne smemo pozabiti, da je funkcija člana nadzornega odbora občina POLITIČNA FUNKCIJA!To je očitna in nevarna pravosodna anomalija, ki postavlja slovensko tožilstvo na rob pravnih standardov EU. Tovrstne prakse neposredno spodkopavajo neodvisnost tožilstva in ustvarjajo nevaren prostor za politične in druge vplive.Foto: Prava.siPrimer Masleše ni zgolj osebna zgodba, temveč simptom sistemske pravne praznine, ki ogroža ugled in neodvisnost slovenskega tožilstva. Zakonodajalec mora nemudoma odpraviti to anomalijo in uskladiti zakonodajo z evropskimi standardi. Javnost ima pravico do transparentnega in poštenega pravosodja, brez sence političnih vplivov.Predvsem pa neznanih socialističnih dec neznanih pravosodnih funkcionarjev postkomunizma, ki se je iz neznanih razlogov kot rak razširil po slovenskem pravosodju. Foto: Prava.siAli bo prihajajoča vlada, za katero upamo, da bo temeljila na koaliciji razuma, končno ugriznila v kislo jabolko in izvedla nujno pravosodno reformo na področju dela odvetništva (preobrazba Odvetniške zbornice Slovenije ) , del tožilstva (SDT ter preselitev tožilstva pod Ministrstvo za notranje zadeve) in del sodstva (Vrhovno sodišče)? Bodo državljani končno dobili pravno državo po najvišjih sprejetih etičnih, moralnih in strokovnih standardih? Bodo doživeli zmago, ko bo imel vsak državljan občutek, da pravna država deluje ? Ali pa bodo spet zmagale nevidne sile postkomunističnih ostankov, ki so se že v času Jugoslavije organizirale v neformalno omrežje, neznanih obalnih komandsov!?????Ta neformalna družba, ki deluje po neznanih principih neznanega mafijskega sistema, je skozi desetletja neznano uspešno nameščala neznane kadre na ključna delovna mesta v neznanih delih sodstva in neznanih delih tožilstva – predvsem na področju obalnega koprskega pravosodnega sistema. Kljub očitnim problemom se neznani vzorec ponavlja že od leta 1967, ko so se ti kadri prvič začeli zavedno postavljati v pomembne položaje.Zakaj te sile ne morejo preprosto oditi v pokoj? Zakaj vztrajajo, ko bi morali že zdavnaj umakniti prostor novim generacijam? In zakaj se v ozadju neznano pogosto pojavlja Bosna in Hercegovina? So to zgolj naključja ali pa je v ozadju nekaj, kar zahteva jasnejšo preiskavo?Foto: Prava.siVprašanja ostajajo odprta, odgovori pa so ključni za prihodnost naše države in pravosodnega sistema, ki si ga državljani želimo – poštenega, neodvisnega in učinkovitega.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 16:39

1426 ogledov

ZF in BM: neznano, neznano prezrto ali neznano dogovorjeno? Nadzornik občine NE MORE biti tožilec!
V uvodnem delu članka si dovoljujemo nekaj sarkastične svobode, saj gre za situacijo, ki jo je težko razumeti zgolj skozi suhoparno pravno terminologijo. Kje je ta sarkastična svoboda trčila ob »neznano resnico«, ki jo lahko vsak »neznani bralec« po svoje — seveda povsem »neznano svobodno« — interpretira, pa boste neznano kdaj in neznano kako presodili sami.Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS v obodbju 2010 do 2016 ter oče Marka Masleše. (Foto: Posnetek zaslona- Siol)UVOD Morda se na prvi pogled zdi beseda »neznano« povsem nedolžna. A v Sloveniji so nekateri zaradi te besede končali kot po krivem obsojeni. Šele Ustavno sodišče je odpravilo krivične sodbe, ki so temeljile prav na pravno spornem in ohlapnem pojmu »neznano«. Zakaj omenjamo to besedo? Ker jo pravno zelo dobro pozna nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča in dolgoletni vrhovni sodnik Branko Masleša, oče sveže okrožnega tožilca v ODT Koper Marka Masleše. Prav tako jo v pravnem smislu odlično pozna dr. Zvonko Fišer, sedanji član Državnotožilskega sveta, nekdanji ustavni sodnik in nekdanji generalni državni tožilec.Za osvežitev spomina: Fišer je funkcijo generalnega državnega tožilca opravljal od 4. maja 2011 do 4. maja 2017. Istočasno je takrat funkcijo predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije zastopal Branko Masleša. Zato je obema kristalno jasno, kaj v pravnem smislu pomeni pojem »neznano«, še posebej glede na to, da so Fišerjevi podrejeni uradniki na kraljici postopkov v času njegovega vodenja tožilstva uspeli prepričati vse stopnje slovenskih sodišč s pravno problematično obtožnico, ki je temeljila na pojmu »neznano«. Le Ustavno sodišče Republike Slovenije je soglasno zavrnilo takšno pravno konstrukcijo, kar je bilo dobro tudi zato, ker bi verjetno evropske sodne institucije takoj obsodile takšno pravno prakso.Zato smo se odločili, da tudi mi v pravnem smislu izgradimo zgodbo o imenovanju Marka Masleše, sina Branka Masleše, na položaj okrožnega tožilca v Kopru. Kot smo že zapisali v članku z naslovom »Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!?«, smo se postavili v vlogo člana Državnotožilskega sveta in opazili najmanj dve resni zadevi, zaradi katerih ga kot kandidata verjetno ne bi podprli.Zvonko Fišer, sedanji namestnik Državno tožilskega sveta in nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2016. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24)Zdaj pa si zamislite, da ste tožilec, ki po uveljavljeni tožilski praksi dr. Zvonka Fišerja sestavi naslednjo obtožnico:Na neznanem kraju, ob neznanem času, v neznanem lokalu, z neznano kavo, neznano močno ali neznano blago, sta se po neznanem dogovoru, izrečenem v neznanem jeziku, sestala neznana akterja z neznanimi nameni, neznano na kakšen način, neznano kje. Cilj je bil stopiti v stik s Fišerjem in Maslešo ter se neznano dogovoriti o neznanem terminu odločanja o neznani zaposlitvi Marka Masleše, v dogovoru z neznano osebo, katere ime se začne na črko B, in po neznanem premisleku taktike neznane osebe s priimkom na črko M. Neznana oseba na črko B se je neznano kje spomnila, da pozna člana Državnotožilskega sveta, katerega ime se začne na črko Z, in ta neznana oseba ve, da bo ta član s priimkom na črko F dosegel, da bodo člani Državnotožilskega sveta na neznan način potrdili Marka Maslešo za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani so tudi naslednji podatki:Neznan dokument, ki je določil čas razpisa za okrožnega tožilca v Kopru.Neznani kriteriji, ki jih je kandidat izpolnjeval.Neznan razlog, zakaj ravno Koper.Neznana strokovna priporočila, ki so ga predlagala.Neznani »slep« razpis, za katerega so vsi vedeli, kdo je favorit.Neznano, kako se v tem procesu pojavi priimek Masleša.Neznano, kako vsi molčijo glede konflikta interesov.Neznano, zakaj so pravna mnenja ostala prezrta.Neznano, zakaj Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni ukrepala.Neznano, kako dolgo bomo kot družba še dopuščali, da so kadrovski postopki v pravosodju vse drugo kot transparentni.A eno dejstvo ni več neznano: Znano je, da se je sin nekdanjega najvišjega sodnika v državi, Marko Masleša, znašel na mestu okrožnega tožilca v Kopru, čeprav obstajajo tehtni razlogi, zakaj ta položaj ni združljiv z njegovo dosedanjo politično funkcijo.Sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in sveži okrožni tožilec na ODT Koper Marko Masleša. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvo)PRAVNA DEJSTVA: ZAKAJ FUNKCIJA NADZORNIKA V NADZORNEM ODBORU OBČINE IN POLOŽAJ TOŽILCA NE GRESTA SKUPAJ? Ker je funkcija nadzornika v nadzornem odboru občine politična funkcija!Kako lahko na položaj, ki zahteva najvišjo stopnjo politične neodvisnosti, imenuješ osebo, ki opravlja politično funkcijo? In kako dolgo bo o tem še molčal Državnotožilski svet?Priznamo, uvod članka je bil namerno ciničen in sarkastičen. A to je realna slika slovenskega pravosodja. Geslo našega medija je »brez dlake na jeziku« in hitro boste ugotovili, kdo so domnevni ključni akterji v zaposlitvi Marka Masleše.V nadaljevanju pa sledi pravno argumentirana razlaga, zakaj oseba, ki zaseda položaj nadzornika občine, enostavno ne sme postati okrožni tožilec — ne glede na to, ali mu je ime Luka Perš, Janez Novak, Marija Horvat, Lojze Dolinar (imena so zgolj ilustrativna).To je ključni dokument, zakaj je sporno imenovanje Marka Masleše iz vidika konflikta interesov in politične okuženosti funkcije opravljanja neodvisnega dela okrožnega tožilca. Ker tožilec ne more opravljati POLITIČNE FUNKCIJE! PIKA! (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Zakonodaja v Sloveniji, kljub vsem »neznankam«, vsebuje nekatere zelo jasne določbe. Po Zakonu o lokalni samoupravi (ZLS) je članstvo v nadzornem odboru občine politična funkcija. Nadzorni odbor je organ, ki nadzoruje delo občinske uprave, občinskega sveta in župana — torej gre za del političnega nadzora na lokalni ravni.Druga ključna pravna norma je Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), ki določa, da morajo biti pravosodne funkcije povsem ločene od političnega delovanja. Praksa in mnenja Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) že vrsto let jasno opozarjajo, da tudi članstvo v nadzornem odboru občine šteje za politično funkcijo oziroma funkcijo, ki vzbuja dvom v neodvisnost osebe, če ta zasede tožilski položaj.Poleg tega je očitno, da je okrožni državni tožilec del represivnega aparata države, ki mora biti popolnoma neodvisen od lokalnih političnih struktur. Konflikt interesov je v takem primeru več kot očiten — oseba, ki je do pred kratkim nadzirala lokalno politiko, lahko kot tožilec obravnava iste ljudi ali strukture, ki jih je politično nadzirala.Ali se predsedniku Državno tožilskega sveta Hariju Furlanu ne zdi sporno, da so pod njegovim vodstvom izbrali za prosto delovno mesto okrožnega tožilca v Kopru osebo, ki je še hkrati nadzornik v nadzornem odboru v sosednji občini!? (Foto: Posnetek zaslona- Delo)Na to težavo so v preteklosti opozarjali številni pravniki, med njimi tudi dr. Rajko Pirnat. Skupne ugotovitve so jasne: prehod s politične funkcije v pravosodje brez vmesne karenčne dobe in brez jasnih zakonodajnih omejitev spodkopava videz nepristranskosti pravosodja.Podobno velja v mednarodnem prostoru. Beneška komisija, GRECO in OECD so v svojih priporočilih Sloveniji večkrat očitali politično prepletenost pravosodja in pomanjkljivo zaščito pred konflikti interesov.Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je v številnih sodbah opozorilo, da ni dovolj zgolj dejanska nepristranskost sodnikov in tožilcev — biti mora zagotovljen tudi videz nepristranskosti. Če torej javnost utemeljeno dvomi v neodvisnost tožilca zaradi njegove pretekle politične vloge, je načelo nepristranskosti že okrnjeno.Slovensko pravosodje se že leta sooča s težavami pri kadrovanju. Postopki so pogosto netransparentni, ključna mesta zasedajo osebe z močnimi političnimi ali družinskimi povezavami. Kadrovanje v tožilstvu in sodstvu ostaja eden najobčutljivejših segmentov pravne države.Primer Marka Masleše ni osamljen. Je simptom sistemske bolezni, kjer zakulisna dogovarjanja, politični vplivi in pomanjkanje nadzora omogočajo imenovanja, ki zbujajo dvom v integriteto pravosodja.Pomembno je poudariti, da članek ne diskreditira osebno Marka Masleše. Problem ni on kot oseba, temveč način in okoliščine njegovega imenovanja, ki jasno kažejo na sistemsko spornost ter potrebo po večji zakonodajni jasnosti in spoštovanju standardov neodvisnosti.V času, ko se Slovenija sooča s krizo zaupanja v pravosodje, si ne moremo več privoščiti »neznanih« dogovorov, »neznanih« imenovanj in »neznanih« povezav, ki mečejo dvom na neodvisnost ključnih institucij pravne države.Zakonodajalec mora nemudoma zapreti zakonodajne vrzeli, ki omogočajo tovrstne kadrovske prakse, Komisija za preprečevanje korupcije pa mora dosledno ukrepati povsod, kjer obstaja utemeljen sum konflikta interesov.Pravosodje mora biti ne le neodvisno, temveč se mora to tudi jasno videti. Dokler bodo o imenovanjih v tožilstvu odločale politične povezave in ne strokovni kriteriji, bo del javnosti prepričan, da so postkomunistični vplivi in »zlata deca« nekdanjega režima še vedno prisotni v ključnih institucijah pravne države.Primer Masleša kliče po sklicu nujne seje Državnotožilskega sveta, ki bi jo moral zaradi novih dejstev sklicati predsednik Harij Furlan ali vsaj njegov namestnik Zvonko Fišer. Člani sveta bi morali še enkrat temeljito premisliti, ali lahko oseba, ki zaseda politično funkcijo nadzornika občine, hkrati postane okrožni državni tožilec.Kot ste lahko razbrali iz zgornjega, obstaja veliko pravnih in strokovnih argumentov, zakaj je tovrstna kadrovska odločitev zelo sporna. Verjetno bomo posegli po vseh zakonitih možnostih, da se primer imenovanja Marka Masleše za tožilca do potankosti razjasni.Nekdanji generalni državni tožilec v obdobju 2011-2017 Zvonko Fišer, sedanja generalna državna tožilka Katarina Bergant in Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča RS od leta 2010 do 2017. (Foto: Posnetek zaslona- Žurnal24, Siol, vrhovno državno tožilstvo)Enaka merila bi morala veljati za kogarkoli — Luko Perša, Karla Jeriča, Petro Izabelič, Erika Hmelja, Lariso Campe ali kogarkoli drugega (vsa imena razen avtorjevega so izmišljena). Če bi pred imenovanjem za tožilca opravljali politično funkcijo v nadzornem odboru občine, bi njihovo kandidaturo takoj zavrnili, dokler ne bi pravočasno in transparentno odstopili s politične funkcije.Vprašanje je: Zakaj tega ni storil Marko Masleša? So to vedeli člani Državnotožilskega sveta? Bo zdaj, po tem razkritju, odstopil vsaj kot član nadzornega odbora občine Ankaran? Bomo videli.Luka Perš

Tue, 24. Jun 2025 at 08:59

2891 ogledov

MARKO ODLAZEK VS NAJBOLJ ZNAN RAZISKOVALNI NOVINAR V NAŠI DRŽAVI BOJAN POŽAR!
Po objavljamo članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne četrtek, 19. Junij 2025 ob 06:00 v spletnem mediju Požareport. Avtor članka je eden najbolje obveščenih in dolgoletnih najboljših raziskovalnih novinarjev v Sloveniji Bojan Požar.Foto: Posnetek zaslona- članek z naslovom Njegov brat, razvpiti medijsko-smetarski tajkun, vodi že skoraj 100 medijev, on bi pa urejal še objave Bojana Požarja  objavljen dne 19.6.2025 v spletnem mediju Požareport.Foto: Instagram profil Polka BoškovićLuka Perš

Sat, 21. Jun 2025 at 19:45

2479 ogledov

Konflikt interesov!? Marko Masleša nadzira občino Ankaran kot nadzornik in hkrati vpliva na koprsko tožilstvo kot tožilec!???
Spoštovani bralci,pred nami je nova pravna uganka, v katero se bomo postavili v vlogo člana Državnega tožilskega sveta. Ta svet sestavljajo zdaj: predsednik Harij Furlan, namestnik Zvonko Fišer ter člani dr. Samo Bardutzky, Vlasta Nussdorfer, Ivan Žaberl, mag. Ivan Pridigar, Nadja Sovinc, Damir Kusić in magMar. Janja Bernard Korpar. Trenutna sestava Državnega tožilskega sveta. (Foto: Posnetek zaslona-Državno tožilski svet)Pred vami je primer, kjer bo Državni tožilski svet odločal o kandidatu za mesto okrožnega tožilca. Kandidat sicer formalno izpolnjuje vse pogoje za zaposlitev, vendar pa iz pozornejšega pregleda izstopata dve pomembni okoliščini, ki vzbujata strokovne pomisleke za zasedbo funkcije okrožnega tožilca.Kandidat je bil prej zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja in hkrati opravlja funkcijo člana nadzornega odbora ene izmed slovenskih občin. Ta dva podatka zahtevata temeljit strokovni premislek glede neodvisnosti in nepristranskosti, ki sta stebra pravne države in temelj zaupanja javnosti v pravosodni sistem.28.člen Zakona o lokalni samoupravi. (Foto: Posnetek zaslona- Zakon o lokalni samoupravi)Neodvisnost, nepristranskost in princip »cooling-off«Zakon o državnem tožilstvu (ZDT) jasno določa, da morajo državni tožilci delovati neodvisno in nepristransko. Neodvisnost pomeni svobodo od kakršnih koli vplivov, nepristranskost pa zahteva odsotnost osebnih ali institucionalnih interesov, ki bi lahko vplivali na odločanje.Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice dodatno poudarja, da mora biti izključen ne samo dejanski konflikt interesov, ampak tudi zaznani konflikt, ki bi lahko spodkopal zaupanje v pravosodni sistem. Ravno zaradi tega je ključen princip »cooling-off« – časovni presek, ki preprečuje, da bi posameznik neposredno prešel iz ene občutljive funkcije v drugo, kjer bi lahko nastal konflikt interesov. Ta mehanizem ni le formalnost, ampak eden od stebrov pravne države, ki ščiti neodvisnost in krepi zaupanje javnosti.Ali je torej smiselno, da kandidat za okrožnega tožilca, ki prihaja iz okolja Urada za preprečevanje pranja denarja in hkrati še vedno opravlja funkcijo nadzornika v občinskem nadzornem odboru, prevzame to ključno pravosodno vlogo?Dodatno zaskrbljujoče je dejstvo, da je kandidat vložil tožbo glede izbora za predsednika nadzornega odbora, kar nakazuje na aktivno politično udejstvovanje. Še bolj problematično je, da funkcijo nadzornika opravlja v občini, ki je neposredno pod jurisdikcijo okrožnega tožilstva, kjer kandidira za mesto okrožnega tožilca.Čeprav so nadzorni odbori občin formalno nadzorne institucije, so njihovi člani imenovani s strani občinskih svetnikov, ki so sami politično izvoljeni . Ta funkcija sicer ni poklicna, vendar nosi močan politični predznak, saj nadzoruje porabo javnih sredstev in vpliva na delovanje občinske uprave.Kandidat je sicer v postopku imenovanja za predsednika nadzornega odbora doživel neuspeh, a je ostal član odbora, kar pomeni, da je še vedno vpet v lokalno politično infrastrukturo in nadzorno funkcijo, ki ima lahko neposredne učinke na razpise, subvencije in druge pomembne odločitve.Foto: Posnetek zaslona-Zakon o lokalni samoupraviKonflikt interesov in tveganje za zaupanje javnostiKot okrožni državni tožilec bi lahko kandidat lahko sprožal postopke proti osebam ali institucijam, ki jih je kot član nadzornega odbora pravzaprav nadziral. Ta dvojna vloga ustvarja realno tveganje za konflikt interesov in lahko resno zniža zaupanje javnosti v nepristranskost tožilstva.Prav tu se kaže, zakaj ni dovolj le formalno izpolnjevanje pogojev, temveč je ključna skladnost z duhom zakona. Zakon o državnem tožilstvu govori o nezdružljivosti določenih funkcij zaradi vpliva na nepristranskost, Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije pa zahteva transparentnost in odpravo konfliktov interesov.Zakon o lokalni samoupravi jasno določa, da so organi občine župan, občinski svet in nadzorni odbor . Ker občinski svet imenuje člane nadzornega odbora, je ta funkcija politično določena in ni povsem ločena od političnega okolja.Glede na to, da kandidat še vedno opravlja funkcijo nadzornika občine, ki je v neposredni pristojnosti okrožnega tožilstva, je njegova nepristranskost lahko upravičeno vprašljiva. Sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice jasno zahteva izključitev tudi samega videza konflikta interesov, saj je zaupanje javnosti v pravosodni sistem prav tako dragoceno kot nepristranskost.Kombinacija politične funkcije nadzornika občine, prehoda iz represivne inšpekcijske vloge in imenovanja na tožilsko mesto, ki nadzira isto občino, odpira veliko pravno in etično dilemo.Pred potrditvijo kandidata bi se morali člani Državnega tožilskega sveta vprašati, ali je kandidat pred začetkom postopka vsaj podal podpisano odstopno izjavo kot član nadzornega odbora. S tem bi izničil morebitno politično "okuženost" svojega novega položaja.A tega ni storil. Zakaj? Zakaj vztraja pri funkciji, ki mu prinaša le simbolično plačilo, a ga hkrati lahko izpostavi političnim vplivom, ki ogrožajo njegovo nepristranskost kot okrožnega tožilca?Tukaj vidite, da je bil petega junija 2025 Marko Masleša predstavljen kot novi okrožni tožilec v Kopru. Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno državno tožilstvoPresenečenje! S takšnim življenjepisom je bil za mesto okrožnega tožilca v Kopru izbran Marko Masleša. sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Branka Masleše!In zdaj najbolj šokanten del zgodbe. Kandidat, ki je kljub vsemu dobil podporo Državnega tožilskega sveta in bil imenovan za okrožnega tožilca v Kopru, ni kdo drug kot Marko Masleša, sin nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Branka Masleše.Marko Masleša kot višji inšpektor zaposlen na Uradu za preprečevanje pranje denarja. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)Od sredine junija 2023 je bil Masleša zaposlen kot višji inšpektor na Uradu za preprečevanje pranja denarja, hkrati pa opravlja funkcijo člana nadzornega odbora Občine Ankaran, ki spada pod jurisdikcijo tožilstva v Kopru. Leta 2023 je celo vložil tožbo na upravno sodišče v Novi Gorici, ker ni bil zadovoljen z izbiro postopka za predsednika nadzornega odbora Občine Ankaran.Zapis na spletni strani Občine Ankaran, da Marko Masleša še vedno deluje kot član nadzornega odbora občine Ankaran. (Foto: Posnetek zaslona- Občina Ankaran)Postkomunistični vplivi in "zlata deca" nekdanjega režima še vedno držijo pomembne položaje v ključnih institucijah pravne države. Kaj zdaj? Ali si res želimo, da se takšne povezave in konflikti interesov pojavljajo v naših pravosodnih institucijah? Ali bomo pristali na izgovore in nevidne povezave ali bomo zahtevali odgovornost in transparentnost?Zaupanje javnosti v pravosodje ni samoumevno – pravosodni organi morajo biti svetišče nepristranskosti in ne teren političnih vplivov. To je bistvo, ki ga ta primer še enkrat jasno osvetljuje.Branko Masleša, nekdanji predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije in oče Marka Masleše. (Foto: Prava.si)Če želite spremljati takšne zgodbe in podpirati neodvisno novinarstvo, nas podprite: Prava.si | TRR: SI56 0234 0174 2349 707Luka Perš

Wed, 18. Jun 2025 at 21:40

4133 ogledov

OBŠIRNA ANALIZA DOKAZUJE, DA IMA ŽVIŽGAČ PRAV! Ocenite sami, ali je Ribič odgovoren za več milijonsko oškodovanje STELKOMA!!!
V našem mediju Prava smo objavili članek z naslovom [EKSKLUZIVNO]Andrej Ribič slovenske davkoplačevalce oškodoval za 30 MILIJONOV EVROV?? To nam je razkril ŽVIŽGAČ IZ STELKOMA!. V njem smo razkrili insajderske informacije žvižgača iz družbe Stelkom, kako je potekalo sistematično oškodovanje para državnega podjetja zaradi poslov z IRU pogodbami na področju koriščenja kablov za nemoteno delovanje dejavnosti telekomunikacijskih podjetjih. V svoji izpovedi je zelo močno obremenil Andreja Ribiča, ko je še bil predsednik uprave Elektro Ljubljana. Med drugim mu je očital, da je posredno oziroma neposredno soodgovoren za 30 milijonov evrov škode na račun slovenskih davkoplačevalcev. Zato smo se odločili, da se lotimo obširne finančne analize in preiskave s pomočjo letnih finančnih poročil Elektra Ljubljane, Elesa in bilanc družbe Stelkom. Kot smo ugotovili, sodeč po javno dostopnih podatkih je bil Andrej Ribič skoraj desetletje v dvojni funkciji predsednika uprave Elektra Ljubljana in predsednika oziroma člana nadzornega sveta družbe Stelkom. Tako je realno skoraj deset let Ribič imel pred sabo vse ključne poslovne podatke. Kako je prišel žvižgač do ugotovitev, da bi lahko Andrej Ribič nosil vsaj politično, moralno in etično odgovornost, se skriva v množici številk in računovodskih izkazov. Kot boste videli, tudi javno objavljeni finančni podatki nakazujejo, da je prišlo do oškodovanja družbe Stelkom v preteklosti med 15 do 30 milijonov evrov. Sodeč po dokumentaciji, bi morali nemudoma ukrepati na Finančni upravi Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisija za nadzor javnih financ. Spoštovani državljani, spoštovani strokovnjaki za računovodske finančne izkaze, vabimo vas, da se sami poigrate s številkami. Stavimo simbolni evro, da boste prišli do podobnih zaključkov kot nam jih je zaupal žvižgač in avtor tega članka. Vabimo vas, da si pozorno preberete dvajset sledi zapisanih skozi poglavja, kako smo razkrili sporno dvojno vlogo Andreja Ribiča ob domnevnem oškodovanju slovenskega proračuna v višini med 15 do 30 milijonov evrov!???1. poglavje: Ko se oglasi žvižgačV uredništvo Prava.si smo prejeli dva dokumenta. Prvi je pogodba o uporabi optičnega voda med BTC in WTC iz leta 2005, ki jo je podpisal Elektro Ljubljana s ponudnikom kablov. Drugi je interni izpis vseh kablov po Ljubljani, ki jih uporablja podjetje Stelkom d.o.o. Dokumenta je dostavil žvižgač v Stelkomu. Zatrjeval je, da je javna infrastruktura dolga leta tržena brez povratka koristi državi. Trdil je, da je bil sistem viden, znan in zavestno ignoriran.Foto: Prava.si2. poglavje: Dvojna vloga Andreja RibičaOd 23. februarja 2010 do novembra 2021 je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. Istočasno je bil od leta 2012 oziroma 2013 dalje tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Stelkom. Elektro Ljubljana je bila večinska ustanoviteljica Stelkoma. To pomeni, da je Ribič nadzoroval podjetje, ki je tržilo infrastrukturo podjetja, ki ga je sam vodil. Sistem brez zavor.Tukaj lahko vidite, kdaj je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)Tukaj se jasno vidi, kdaj je bil Andrej Ribič v nadzornem svetu družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)3. poglavje: Prihodki, ki niso nikoli vrnjeniFinančna poročila podjetja Stelkom kažejo, da je med letoma 2011 in 2024 ustvarilo povprečno 7,8 milijona evrov prihodkov letno. V enakem obdobju v bilancah Elektra Ljubljana ni zaslediti nobenih prihodkov, ki bi izhajali iz najema kablov, infrastrukture ali uporabe optičnega omrežja. Kar je Stelkom pridobil, je tam tudi ostalo.Bilance poslovnih izzidov med leti 2011-2014 družbe Stelkom. (Foto: E-bonitete)4. poglavje: Sledi amortizacijeStelkom je v obdobju 2011 do 2024 vsako leto amortiziral osnovna sredstva v vrednosti od 400.000 do 1.000.000 evrov. V vseh bilancah je prikazano več kot 11 milijonov evrov kumulativne amortizacije. Vendar nikjer ni zabeleženo, da bi ta sredstva pridobili z investicijo, leasingom ali odkupi. Kar pomeni, da amortizirajo infrastrukturo, ki je formalno nikoli niso kupili. Lahko sumimo, da je infrastruktura najeta, a brez nadomestila kažejo naši indici v obširni preiskavi.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)5. poglavje: Prikrivanje skozi zabilančna sredstvaMed letoma 2011 in 2015 so v bilancah Stelkoma navedena zabilančna sredstva. Gre za pogodbe ali pravice, ki niso lastništvo, a imajo uporabno vrednost. Višine se gibljejo med 1,2 milijona in 200.000 evrov. Več finančnih analitikov je potrdilo, da gre skoraj gotovo za dolgoročne pogodbe IRU, ki bi morale imeti tudi protiknjižno postavko – denarno nadomestilo lastniku infrastrukture. Vendar se tega v javno dostopnih finančnih podatkih ne opazi.Izkazi poslovne izzida družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)6. poglavje: Stroški storitev brez pojasnilaV istem obdobju je podjetje Stelkom izkazovalo med 2,5 in 3,5 milijona evrov stroškov storitev letno. Skupaj več kot 40 milijonov evrov v desetih letih. V poročilih ni navedeno, komu so bile storitve plačane. V nobenem primeru to niso bila podjetja, ki so zgradila kablovod. Sredstva so torej domnevno odtekala iz sistema, ne da bi bilo javnosti znano kam.Računovodski izkazalniki družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)7. poglavje: Denarni tok – denar je bilDenarni tok iz poslovanja je bil med 2020 in 2022 vsako leto pozitiven in je presegal milijon evrov. Podjetje je imelo na voljo realni denar, ki pa ga ni investiralo nazaj v infrastrukturo, ni ga izplačalo kot nadomestilo Elektru Ljubljana, niti ni zmanjševalo dolga. Namesto tega se je stanje denarja zmanjševalo, dolgoročni cilji pa so izginjali.Denarni tok družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)8. poglavje: Plačilna disciplina, ki je niV letu 2024 ima Stelkom bonitetno oceno 2 – kar pomeni visoko tveganje, zamude plačil nad 120 dni in potencialne insolvenčne nevarnosti. Iz podjetja, ki je desetletje ustvarjalo milijonske prihodke in je amortiziralo kablovod, je ostala lupina z blokiranimi računi in neporavnanimi obveznostmi.Ocena družbe Stelkom na spletni strani e-bonitete. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)9. poglavje: Zamenjava lastništva – zadnji maneverLeta 2022 je lastništvo Stelkoma prešlo iz lasti Elektra Ljubljana v zasebne roke. Novi lastnik je postal Metrima d.o.o. Po tem datumu se je poslovanje poslabšalo. Dobri denarni tokovi so usahnili. Povezava med kabli in javno infrastrukturo je bila pretrgana. Pred tem pa je sistem deloval skoraj dve desetletji. Vse kaže, da se naši sumi iz napisane trilogije Stelkom uresničujejo. Foto: Prava.si10. poglavje: Vse poti vodijo k odgovornostiAndrej Ribič je imel kot predsednik uprave Elektra Ljubljana (2010–2021) in kot predsednik nadzornega sveta Stelkoma (od 2012/2013 dalje) neposreden in stalen vpogled v pogodbe, bilance in finančne tokove.Ni sklenil tržne pogodbe o oddaji infrastrukture. Ni zahteval nadomestil. Ni ustavil sistema. Namesto tega je vodil in nadzoroval entitete, ki so omogočale prikrito trženje javnih sredstev brez vračila. Tudi mi smo mislili, da žvižgač pretirava z oceno oškodovanja slovenskega proračuna. Vendar smo tudi sami ugotovili, da je lahko skozi dolgoletno delovanje Stelkoma v teh letih zaradi sistematičnega delovanja lastnikov se povzročila domnevna škoda v višini 25 do 30 milijonov evrov.Foto: ChatGPT11. poglavje: Kako so kabli izginili iz bilancKo v bilancah ni investicije, ni nakupa, ni leasinga, ni dolgoročnega najema, a so osnovna sredstva amortizirana, pomeni to le eno: kabli, ki jih Stelkom uporablja, niso nikoli bili njihovi. A vendar so jih računovodsko pripoznali kot del svoje dejavnosti. S tem so ustvarjali prihodke na podlagi infrastrukture, ki je ostala v lasti drugega podjetja. V tem primeru Ribečevi Elektro Ljubljana.IRU pogodba sklenjena s strani Elektra Ljubljana v letu 2005. (Foto: Bralec Prava.si)12. poglavje: Pravni manever, imenovan IRUPogodba iz leta 2005 dokazuje uporabo infrastrukture brez formalnega prenosa lastništva. Takšna pravica uporabe se imenuje IRU. Računovodsko je takšna pravica vedno dvostranska: uporabnik jo mora pripoznati kot dolgoročni dolg, lastnik pa kot dolgoročni prihodek. Stelkom jo je pripoznal. Elektro Ljubljana nikoli. Kar pomeni, da nikoli ni dobil nadomestila.Foto: Bralec Prava.si13. poglavje: Kdo je zares plačeval? Nihče.Med pregledom finančnih poročilih Elektra Ljubljana ni zaznati prihodkov iz najema kablovodov, je edina logična razlaga, da se sistem nikoli ni obravnaval tržno. Ni bilo nadomestil. Ni bilo ocene tržne vrednosti. Ni bilo knjigovodskega vračanja investicije. Država je investicijo pokrila. Izvajal jo je Stelkom. Dobiček je bil njegov.Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)14. poglavje: Plačila, ki izginejo v storitveVsako leto so iz podjetja Stelkom izginili milijoni evrov pod postavko "stroški storitev". Teh storitev ni moč povezati z investicijami, s kabli, niti z infrastrukturo. Gre za operativne izdatke, ki so najverjetneje služili kot notranji prevzemi vrednosti. Denar je krožil znotraj sistema, lastnik infrastrukture pa ni dobil ničesar.15. poglavje: Finančna analiza – kako do 30 milijonov?Povprečna letna vrednost uporabe infrastrukture bi morala znašati vsaj 1,6 milijona evrov. Toliko znaša 20 % tržna vrednost prihodkov Stelkoma (okrog 8 milijonov letno). V 15 letih to znese najmanj 24 milijonov. Ob dodatnih stroških amortizacije, zabilančnih sredstev in neknjiženih obveznosti se končna ocena ustavi med 25 in 30 milijoni evrov. Po mnenju več neodvisnih davčnih in računovodskih strokovnjakov gre za jasen primer prikritih prihodkov, ki bi morali biti knjigovodsko izkazani in davčno obravnavani. Če podjetje trži nekaj, kar ni v njegovi lasti, in s tem ustvarja dohodek, mora obstajati pogodben odnos in tok denarja nazaj do lastnika. Če tega ni, obstaja resna verjetnost oškodovanja.Računovodski kazalniki družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)16. poglavje: Zakaj ni nihče ukrepal?Ker je imel Andrej Ribič funkcijo predsednika uprave Elektra Ljubljana od februarja 2010 do novembra 2021 in od leta 2012/2013 dalje tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Stelkoma, je bila vsakršna notranja opozorila ali zahteva po pogodbeni poravnavi vnaprej izničena. Nihče v sistemu ni imel motivacije, da to popravi. Ribič bi moral sam sprožiti revizijo. Pa je ni.Foto: Prava.si17. poglavje: Časovna linija prikrivanjaOd leta 2005 do 2022 ni bilo nobene pogodbe, ki bi urejala plačila za uporabo kablov. V bilancah Elektra Ljubljana se to nikoli ne odraža. Po letu 2022, ko je Stelkom prešel v zasebne roke, se sistem zlomi. Povezave se pretrgajo. Bonitetne ocene padejo. Denarni tok izgine. A pred tem je sistem tiho deloval skoraj dve desetletji.Foto: Prava.si18. poglavje: Revizorji, ki so molčaliVsako leto so tako Stelkom kot Elektro Ljubljana oddajali letna poročila z mnenji pooblaščenih revizorjev. Nobeden izmed njih ni opozoril na neobstoječe prihodke iz uporabe infrastrukture, na odsotnost nadomestil, na zabilančna sredstva brez ustreznega prihodka. Kar pomeni, da je sistem imel tudi računovodsko tišino.19. poglavje: Številke, ki dokončno potrjujejo naše domnevne sumeNa podlagi javno dostopnih finančnih poročil družbe Stelkom d.o.o. za obdobje od leta 2011 do 2021 je razvidno, da je podjetje ustvarjalo povprečno med 7 in 8 milijonov evrov letnih prihodkov. Istočasno je vsako leto izkazovalo amortizacijo osnovnih sredstev v vrednosti med 580.000 in 850.000 evrov.Ti zneski se neposredno nanašajo na uporabo fizične infrastrukture – kablovodov in optičnih povezav, ki jih podjetje formalno ni nikoli kupilo, pač pa je temeljilo na dolgoročnih pravicah uporabe.V ključnih letih, kot so 2012, 2013 in 2014, se v bilancah pojavljajo tudi zabilančna sredstva v višini med 900.000 in 1.200.000 evrov. Gre za obveznosti, ki niso del aktivnega knjigovodstva, temveč izhajajo iz t. i. pravice do uporabe – pogodbeno razmerje znano kot IRU. To pomeni, da je Stelkom lahko tržil infrastrukturo, ne da bi jo imel v lasti, a bi moral za to lastniku – v tem primeru Elektru Ljubljana – plačevati nadomestilo. Tega v nobenem trenutku ni zaznati v prihodkovnih izkazih Elektra Ljubljana.V letih, ko so ti prihodki iz uporabe kablov najvišji, so v bilancah Elektra Ljubljana ti prihodki enostavno izginili. V bilancah ni zaslediti nobene postavke, ki bi potrjevala, da je za uporabo lastne infrastrukture Elektro Ljubljana prejemal denarno nadomestilo.Izračunano po konzervativnem modelu, bi moral Elektro Ljubljana letno prejeti med 1,5 in 2 milijona evrov. V desetih letih to znaša najmanj 15 do 20 milijonov evrov. Skupaj z amortizacijo, prikritimi terjatvami in izločenimi prihodki se številka povzpne nad 25 milijonov evrov.Pomemben dokaz predstavlja tudi sprememba lastništva v letu 2022, ko je podjetje Stelkom iz rok Elektra Ljubljana prešlo v zasebno last. Po tem trenutku se v poročilih Stelkoma začnejo kazati negativni denarni tokovi, bonitetne ocene podjetja padejo, plačilna sposobnost upade, struktura odhodkov se poruši.Ta prelomnica jasno kaže, da je bil poslovni model dolgoročno nevzdržen in da je lahko deloval le ob institucionalni podpori, ki jo je omogočal nadzorni odnos Elektra Ljubljana kot ustanovitelja in nadzornika.Najpomembnejša ugotovitev pa izhaja iz neposredne časovne povezave med funkcijo Andreja Ribiča kot predsednika uprave Elektra Ljubljana od leta 2010 do 2021 in njegovim istočasnim nadzorom nad Stelkomom, kjer je zasedal mesto predsednika nadzornega sveta od leta 2012/13 dalje.Ribič je torej skoraj desetletje sedel na obeh straneh pogodbenega razmerja: bil je odgovoren za zaščito državne infrastrukture in hkrati za nadzor podjetja, ki jo je tržilo brez kompenzacije.Če bi bil sistem zasnovan po tržnih načelih, bi morala obstajati pogodba, ki določa ceno uporabe, obračun IRU pravic, nadomestilo amortizacije in tok denarja med uporabnikom in lastnikom infrastrukture.Ker vsega tega v bilancah ni, je mogoče govoriti o sistemski finančni vrzeli, katere vrednost presega 25 milijonov evrov. In to ni več zgolj strokovna ocena – to je izračun, podprt z dokumenti, številkami in knjigovodskimi dejstvi.20. poglavje: Dokazano. Sistem je obstajalKo raziskuješ komunikacijske vode, pričakuješ, da bo država imela celovito evidenco, kdo uporablja fizično infrastrukturo, po kakšnih pogodbah in s kakšnim nadomestilom. A takega registra v Sloveniji ni. Ne GURS, ne AKOS, ne SODO, ne ELES ne vodijo javno dostopnega katastra optičnih kablov, kjer bi bilo mogoče pregledno razbrati, katero podjetje ima pravico uporabe določenega voda in ali za to plačuje.Obstajajo delni sloji na geoportalih, kot sta Prostor.si in Geoportal AKOS, kjer je mogoče na zemljevidu vizualizirati dele pasivne infrastrukture. A ti sloji so nepopolni, ne vsebujejo informacij o pogodbah, ne prikazujejo IRU dogovorov in ne omogočajo identifikacije finančnih tokov, ki bi jih moral prejemati lastnik infrastrukture.To pomeni, da uporabniki kablov lahko dejansko poslujejo, tržijo in ustvarjajo prihodke iz državne infrastrukture – brez kakršnekoli centralne evidence, brez javne preglednosti in brez opozorila. Z drugimi besedami: kar ni vpisano, lahko obstaja. Lahko se trži. Lahko ustvarja milijonske prihodke. In lahko izgine – brez sledi.Ta sistemski vakuum je v Sloveniji omogočil, da je podjetje, kot je Stelkom, lahko tržilo državne kable brez dokumentiranega vračila koristi lastniku – ker ni bilo nadzora. Ker ni bilo registra. Ker je obstajal sistem, ki se je zanašal na to, da nihče ne bo vprašal, kdo so pravi lastniki in ali je infrastruktura res prodana – ali pa le brezplačno uporabljena.Po vseh analiziranih dokumentih, bilancah, pogodbah in finančnih tokovih je jasno: obstajal je sistem, ki je skoraj dve desetletji tržil javno infrastrukturo, ne da bi njen lastnik dobil plačano. Andrej Ribič je bil na obeh straneh sistema. Ni ukrepal. Ni zahteval plačila. Ni zavaroval javnega interesa. Država je izgubila desetine milijonov evrov.Na vrsti so ustrezno usposobljeni strokovni neodvisni organi, da na podlagi javno dostopnih podatkov sprožijo ustrezne postopke in ukrepajo skladu s svojimi pristojnostmi zapisano v slovenski zakonodaji.Luka Perš
Teme
Privatizerka za varstvo osebnih podatkov nataša pirc musar Info hiša 700 tisoč evrov davkoplačevalskega denarja borut jamnik Robert Golob rtv slovenija Vrhovno sodišče Republike Slovenije Sberbank

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

Produkt OBALE in PRIVATIZERKA OSEBNIH PODATKOV! Natašina INFOHIŠA posluje z rusko SBERBANK in vključno z JAMNIKOVO HOBOTNICO!