Pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan v vladi pod vodstvom dr. Roberta Goloba je dobesedno s podpisom aneksa v pogodbi o nakupu stavbe na Litijski cesti 51 v Ljubljani storila morebiti NAKLEPNO KAZNIVO DEJANJE? V čem je ključen problem? V kvadraturi stavbe. Če bi pogledali kvadraturo stavb, kjer so sedaj delovala omenjena sodiča je vsakomur jasno, da je ministrstvo za pravosodje kupilo po kvadraturi premajhno stavbo in je nezadostna za vse potrebe omenjenih sodišč, ki bi naj bili. V teku postopka so ugotovili, da ta stavba nima dovolj funkcionalnega zemljišča, da bi zadostovala za pridobitev gradbenega dovoljenja, ker preprosto nima dovolj kvadratnih metrov za parkirišča. Pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan bi se morala in mogla zavedati, da je s podpisom aneksa k pogodbi po vsej verjetnostni povzročila škodo proračuna Republike Slovenije s tem, da je legalizirala pogodbo z elementi, ki močno nakazujejo na goljufijo in prevaro. Švarc Pipan s tem aktom in dejanjem pokazala, da povsem razume zakaj gre, podpis aneksa je naklepno dejanje, ki nakazuje, da se je posel in s tem nakazilom kupnine moral opraviti za vsako ceno. Vse kaže, da je v zgodbo močno vpletena odvetnica Nina Zidar Klemenčič, ki dejansko s pomočjo odvetniških storitev vodi takoimenovani dvojni slamnati poslovni imperij obalnega podjetnika Sebastjana Vežnaverja in njegovega očeta. Kaj pomeni, da bi naj Klemenčičeva dobila v tem poslu slab milijon evrov nagrade, ker mora vrniti kredit v višini 750 tisoč evrov? Prav ta aneks je ključen, da se bo posel izpeljal. Zelo dobro se ve, da Vežanaver sposojeni denar uporablja za posel, kjer ni denarnega toka. Take obremenitve noben normalni posel brez zadostnega denarnega toka ne prenese. Zato celotna rabota močno zasmrdi po pranju denarja preko goljufije. Zelo dobro se ve, da Vežnaver leta 2017 oz. 2019 ni imel v resnici takšnih sredstev za nakup takšne podrtije. Še manj pa denarni tok, da bi tak kredit povrnil. Posel je moral zaključiti za vsako ceno. Pa če tudi nekaj let kasneje prišlo v naprej očitno znanim kupcem do končne realizacije posla. Saj ob morebitnem padcu vlade in trenutno veljavnimi visokimi obrestnimi merami in brez denarnega toka poplačilo obresti in glavnice je bilo očitno potrebno posel nujno potrebno posel zaključiti. Vendar je šlamastika povezana s cenitvami sam posel ogrozila do te mere, da bi se lahko uveljavila ničnost pogodbe v civilnih in kazenskih postopkih. Zato je edina rešitev za sanacijo nastale situacije , ki je ogrožala sam posel je ZDAJŠNJI PODPIS ANEKSA. Zdaj pa lahko pade tudi vlada. Z aneksom se je popravil morebiti GLItCH in se je rešilo Nino Zidar Klemenčič. Pa še nekaj. Misel, ki nam pade lahko na pamet, da takšen posel lahko forsira samo DESPERADO, ki nujno potrebuje denar. Zamivo bo v naslednjih dneh videti, kateri visoko kotirani obalni odvetniki so botri in ultimativni beneficarji tega posla in kateri bivši župan je naročil "ej štiri " glanc nove ferarije!
Slovensko javnost že nekaj časa zapusluje nakup stavbe na Litijski ulici 51 v Ljubljani. Kupec stavbe je bilo ministrstvo za pravosodje. Cena posla je bila po poročanju slovenskih medijev 7,7, milijonov evrov. Pravosodna ministrica dr. Dominika Švarc Pipan je večkrat javno povedala, da z nakupom omenjene stavbe rešujejo prostorske stiske za nekatera sodišča v Ljubljani (upravno sodišče, delavsko, socialno itd....).
Vse kaže, da je bil omenjeni nakup tempirana bomba za aktualno pravosodno ministrico Švarc Pipan v trenutni vladi pod vodstvom dr. Roberta Goloba. Lepo je opazovati slovenske medije, kako korak za korakom dodajo zanimive informacije. Prav lepo je videti, kdo je kdo v tej zgodbi. Pri Odlazkovih medijh sta se vzpostavila dva tabora. Reporter in Necenzurirano napadajo predvsem SDS, Vežnaverja, Švarc Pipan in Nino Zidar Klemenčič, drugi Odlazkov raziskovalni medij Preiskovalno (novinarki Nataša Markovič in Barbara Pance) pa v svojih zgodbah razkrivata, da po dokumentaciji sodeč stavbs sploh ni tako sporna, pa tudi vlogo podjetnika Sebastjana Vežnaverja prikazujeta pozitivno in sta kritični predvsem do akterjev iz stranke Gibanje Svodoa. Najbolje obveščeni raziskovalni novinar v Sloveniji Bojan Požar pa trdi, da za vso zgodbo stoji generalna sekretarka vlade Vesna Vukovič, da se javnost ne bi ukvarjala z aferami iz kvot ministrov Gibanje Svoboda in podjetja Star Solar v lasti predsednika vlade Roberta Goloba.
Zakaj se je morebitna goljufija morala izpeljati za vsako ceno?
Vsakdo dobro ve, da pri takšnih čudnih rabotih mora sodelovati več ljudi. Je pa jasno, da za vsem stoji le dobro vzpostavljeno grobarsko omrežje dela slovenskega pomorstva. Ne glede, da želi del medijev v afero potunkati spet predsednika SDS Janeza Janša, vam tokrat ne bo uspelo. Zelo dobro se ve, za koga v reisnici bije srce in komu je najbolj zvest Simon Starček.
Ve se le to, da so morali akterji zgodbe vse to izpeljati. Obalnega podjetnika Sebastjana Vežnaverja ne poznam. Eni so imeli z njim pozitivne, drugi spet negativne izkušnje. Kot je razkril Siol, se Vežnaver nahaja v osebnem stečaju oz. se je v preteklosti. Še več, kot lastnik poslovnega imperija je imenovan oče Sebastjana Vežaneverja, Nevij Vežnaver. Oče od Vežnaverja je v resnici popolnoma nič. Patetično je, da je Vežnaver vpletel v to raboto še svojega očeta.
V čem, je bistvo problema? Zelo dobri poznavalci Sebastjana Vežnaverja vedo povedati, da že dlje časa opravlja tako imenovano funkcijo slamnatega podjetnika. Še več, kot boste videli, je kot ključen lastnik podjetij Vežnaverja postavljen njegov oče Nevij Vežnaver. Že v preteklosti se je veliko govorilo na Obali, da Vežnaver bil ključni poslovni partner za cash flow nekdanjega dolgoletnega koprskega župana Borisa Popoviča. Vežnaver pa je bil kratek čas občinski svetnik v Popovičevi stranki. Prav primer stavbe na Litijski 51 je dokaz, da omrežje, ki opravlja s kapitalom Vežnaverja VLAGA DENAR V POSLE, kjer se KAPITAL ne more povrniti.
A vse kaže, da ključno vlogo v poslovnem imperiju Vežnaverja igra odvetnica Nina Zidar Klemenčič. Po razkritjih portala Necenzurirano, da bi naj Nina Zidar Klemenčič za omenjeni posel dobila milijon evrov nagrade in bi naj s to nagrado pokrivala svoj kredit v višini 750 tisoč evrov. Iz same odvetniške Nine Zidar Klemenčič pa so tudi priznali, da opravljajo vse odvetniške storitve za vsa Vežnarjeva podjetja. To le daje slutiti, da se veliko ključnih odločitev o poslovnem delovanju Vežnarja opravlja v pisarni Nine Zidar Klemenčič.
Postavlja pa se spet drugo vprašanje. Kako so v Necenzurirano prišli do podatkov o morebitnem visokem kreditu Nine Zidar Klemenčič? Na prvi pogled samo preko Anice Vrabec Božič? ? Ali je Anika Vrabec Božič brskala po bančnih računih Nine Zidar Klemenčič na Uradu za preprečevanje pranje denarja? Kaj je bila podlaga za morebitno preverbo računov? Ali je to bila organizirana anonimka z Obale? Ali spet nezakonito bežijo podatki iz urada na Necenzurirano? To je le nekaj vprašanj, na katere bi morala odgovoriti "teta iz ozadja" spletnega medija Necenzurirano Vesna Vuković.
To pa je tematika za prihodnje članke na Prava.si.
P.S: Vedeti je treba, da se pravnemu žigolu z Obale ne sme delati noben izza hrbta. To so osnovna pravila zvozdništva.
Luka Perš