Kdaj bo virus KRIVOSODJA izginil iz slovenske pravne države? Kako pa lahko drugače rečemo postopkom, ki trajajo deset, dvajset ali več let? Postopki trajajo tako dolgo, da je posameznik fizično in psihično uničen. Na koncu pa še popolnoma finančno izčrpan. Zadeva je še hujša, saj tudi odločitev na prvi stopnji ne pomeni, da je sodna kalvarija zaključena. Včasih posameznika najprej KRIVIČNO OBSODIJO!, in šele kasneje ta velikokrat dokaže svojo nedolžnost pred Evropskim sodiščem za človekove pravice.

Foto: Prava.si

To je le simbolno zadoščenje – o finančnem vidiku raje ne bomo izgubljali besed. Po drugi strani pa se zgodi, da posameznika po dolgoletni sodni kalvariji oprostijo, a Višje, Vrhovno ali celo Ustavno sodišče odloči drugače. Spomnimo se na kar nekaj odmevnih primerov iz preteklosti (npr. Milović), ko je bil posameznik oproščen dvakrat ali trikrat, pa so ga po zelo sumljivi obtožbi v zapor poslali šele po četrtem sojenju. Za isto zadevo. Z istimi tožilci v procesu!

Foto: Prava.si

Težava je še toliko večja, ker je kriminalna združba, sestavljena iz odvetniške pisarne z Obale in v Ljubljani, s sedežem na Bavarskem dvoru ter podprta s kadri iz poslovnega miljeja Splošne plovbe Portorož (neformalna skupina KOMANDOS), z ideologijo postkomunističnih metod starih, odpadnih vojaških struktur, ugrabila del sodstva (Vrhovno sodišče RS) in del kraljice postopkov (Specializirano državno tožilstvo).

Foto: Prava.si

Zato je prav smešno poslušati s svežo afero inkriminiranega predsednika Vrhovnega sodišča Miodraga Đorđevića, ko govori o pritiskih nekaj tisoč ljudi, ki so prišli nekajkrat izrazit svoje mnenje v zadevi Trenta. Res je, bilo je tudi nekaj komentarjev, ki jih lahko označimo za neprimerne. Ampak prav zadeva TRENTA je šolski primer FRAMINGA, ki ga omenjena trojica doživlja že od leta 2011. Janez Janša ima popolnoma prav, ko pravi, da zadeva še ni zaključena. Do leta 2027, ko bo zadeva dokončno zastarala, se lahko zgodi marsikaj. To je ključna težava – čim dlje držati posameznika v postopkih.

Foto: Prava.si

FRAMING, ki ga doživljajo slovenski državljani zaradi nekaterih opranih glav v sodniških haljah in nekaterih ugrabljenih uradnikov v službi kraljice postopkov, nas sili v vprašanje – kam to vodi?!!!

Foto: Prava.si

Nikamor drugam kot tja, kjer je MAJHNA KRIMINALNA ZDRUŽBA IZVEDLA "CAPTURE STATE" na področju PRAVOSODJA in jih popolnoma nič ne moti, da s svojim FRAMINGOM nad politiki, gospodarstveniki in državljani vseh ideoloških barv povzročajo njihove dolgoletne pravosodne kalvarije. To je KRIVOSODJE! Čas je, da po 35 letih samostojne države, utemeljene na pravnem redu, SLOVENIJA KONČNO POSTANE PRAVNA IN UREJENA DRŽAVA!

Foto: Prava.si

"Imeli smo nek vplivni krog, za katerega se utemeljeno meni, da je postavil zadnja dva predsednika vrhovnega sodišča, ki prihajata z Obale. Če pa zadeva ni tako pomembna, kot je ta Janševa, ki je po vsej verjetnosti prišla preko politike na vrhovno sodišče, potem se za take zadeve kliče predsednike višjih sodišč ali pa celo okrožnih sodišč. .... Glejte, oni se neuradno družijo med sabo – hodi se na morje na orade, pečejo se čevapčiči v Kninski krajini, potem tja povabijo tudi predsednika vrhovnega sodišča in tam se on z njimi druži. (…) Da mu vedeti, da imajo oni tu svoje interese in da bo hudo, če jih ne bo upošteval.... Morate vedeti, da vrhovi državnih tožilstev po ravneh nenehno kontaktirajo. Državni tožilci imajo dolžnost v svoj dnevnik pisati vse, kar se jim zdi nenavadno na neki obravnavi. To potem predsednica tožilstva pošlje predsedniku sodišča in on to zbira v mapo, povabi sodnika k sebi in ga začne nadirati in mu vrsti primere iz te mape, ko je pravzaprav državni tožilec tisti, ki je denunciral sodnika. To so sklopi raznih mehanizmov, ki se jih poslužujejo v pravosodju. In jaz sem bil priča vsem tem zadevam, nič od tega ne govorim na pamet,”pa je svoje mnenje o slovenske pravosodju povedal nekdanji dolgoletni okrožni kazenski sodnik Zvjezdan Radonjič, zdaj med drugim tudi kot delujoči samostojni podjetnik strokovni sodelavec Slovenske demokratske stranke v DZ.

Nekdanji dolgoletni sodnik Zvjezdan Radonjić. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

Kaj bi lahko pomenila beseda FRAMING v pravnem smislu?

V pravnem izrazoslovju se omenjena beseda najpogosteje nanaša na proces ali dejanje, s katerim se nekoga namerno obtoži ali prikaže kot krivega za kaznivo dejanje, ki ga ni storil. Cilj je zavajanje organov pregona z zlorabo ali manipulacijo dokazov, pričevanj ali okoliščin, da se ustvari lažen vtis krivde.

Nekdanji sodnik Milko Škoberne. (Foto: Posnetek zaslona-24ur)

Zakaj smo v začetku našega članka omenili to besedo? Verjetno je ne bi iskali v pravnem slovarju, če je v svojem zaključnem govoru v zadevi Trenta ne bi večkrat omenil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša. Po našem spominu jo je izrekel vsaj pet- do desetkrat.

Nekdanji poslanec SNS Srečko Prijatelj. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

Foto: Posnetek zaslona-Politikus

Svoje mnenje o zadevi Trenta smo izrazili v dveh člankih: Primer Trenta – resnica ali scenarij po vnaprej pripravljenem ključu? in Zadeva Trenta: Ali bo večnim scenaristom "ki jih ni v sodni dvorani" spet uspelo? Kdaj se bo to prenehalo!!! OPROSTITEV!!! ter zapisali, da bodo, če bo sodni senat pod vodstvom sodnice Cvetke Posilovič sledil razumu in ne političnemu cirkusu, vsi obtoženi oproščeni. To se je tudi zgodilo – dokazi obrambe so bili močnejši od argumentov tožilstva in trojica je bila po dvajsetih letih oproščena. Ne glede na jadikanje državnega tožilca Valenčiča v intervjuju za Mladino.

Foto: Milko Novič. (Posnetek zaslona Dosje Milko Novič)

A zgodba še zdaleč ni končana, saj bo dokončno besedo podalo Višje sodišče v Celju. Morda tudi Vrhovno sodišče, morda Ustavno sodišče, morda celo Evropsko sodišče za človekove pravice. Janša ima prav – zadeva Trenta še ni zaključena. Glede na dosedanja znana dejstva v procesu in v pričakovanju, da bo Višje sodišče ravnalo razumno ter ne bo sledilo morebitnim zunanjim vplivom iz Obale, pričakujemo, da bo potrdilo odločitev sodnice Posilovič.

Foto: Prava.si

V zadevi Trenta lahko vsak ideološko neobremenjen državljan opazi, da se je framing nad osrednjimi akterji dogajal načrtno. Kaj naj si mislimo drugega, če se je zadeva Trenta v preteklosti večkrat sprožila prav v politično občutljivih obdobjih, kot sta opozorila Janeza Janše in njegovega odvetnika Francija Matoza?

Kaj naj si mislimo drugega, če je tožilstvo kot ključni dokaz znova uporabilo zelo dvomljiv in neverodostojen dokument – cenitev prodajne referentke podjetja Imos, Gilvčert Kogovšek, ki je širši javnosti povsem neznana?

In kaj naj si mislimo drugega, če je celo laiku jasno, da podjetje Imos ni končalo v stečaju zaradi zemljišča v Trenti? Prav to je osrednja težava v tej zadevi. Vsak razumen državljan bi zadevo razjasnil v enem tednu. A težava je globlja.

Foto: Prava.si

To je tudi razlog, zakaj si slovensko pravosodje včasih zasluži oznako "krivosodje". Imamo številne državljane, ki zaradi dediščinskih sporov, meja, lastništva zemljišč ali izgube nepremičnin na slovenskih sodiščih iščejo pravico tudi po dvajset let. Takšni postopki povprečnega državljana popolnoma finančno uničijo.

Tudi mi smo v našem mediju opozorili na podobne primere. Šolski primer je zadeva Varezič, o kateri smo že objavili šest člankov.

Nekateri očitajo podpornikom SDS njihovo izrazoslovje pred celjskim sodiščem, a kaj naj si mislijo, če je njihov predsednik že več kot 184-krat nastopil kot osumljenec v različnih postopkih, od katerih se je večina izkazala za politično motivirane konstrukte?

Po štirinajstih letih tožilskega preganjanja so bili Janez Janša, Klemen Gantar in Brane Kastelic v zadeva Trenta oproščeni. (Foto: Posnetek zaslona-STA)

In prav to je ena ključnih težav slovenske družbe. Kaj je narobe, če se kdo v Sloveniji opredeli za člana SDS? Ali katere koli druge politične stranke? Vse registrirane politične stranke v Sloveniji imajo pravico, da s svojimi idejami in programi nagovarjajo volivce. To je bistvo parlamentarne demokracije.

Janša je v svojem govoru pravilno opozoril, da se je zadeva Trenta vedno znova aktivirala pred ključnimi političnimi dogodki. Takšne obtožbe politikom pred volitvami vedno škodujejo. Toda te medijske zgodbe si lahko nekdo privošči zato, ker povprečen državljan ob prvem branju še ne ugotovi, da gre za konstrukt. Tisti, ki naj bi bili v ozadju – "scenaristi" – nikoli ne sedijo v sodni dvorani.

Zato nas ni presenetila vsebina anonimke, ki je bila objavljena teden dni pred izrekom sodbe v primeru Trenta.

Foto: Prava.si

Ena ključnih vlog pri pravnih konstruktih in sistemskem uničevanju politikov in gospodarstvenikov vseh ideoloških usmeritev pripada tožilstvu – "kraljici postopkov". Pogosto se po orkestriranih objavah v izbranih medijih (RTV Slovenija, Mladina, Dnevnik, 24ur, Necenzurirano) zadeve takoj znajdejo na mizah tožilcev, predvsem Specializiranega državnega tožilstva in Nacionalnega preiskovalnega urada.

Tožilca v zadevi Trenta Boštjan Valenčič in Luka Moljk. (Foto: Posnetek zaslona-Nova24tv)

SDT tožilka Blanka Žgajnar. (Foto: Posnetek zaslona- Dosje Milko Novič)

SDT tožilka Mateja Gončin. (Foto: Prava.sI)

Jaka Brezigar, evropski tožilec in sin nekdanje generalne tožilke Barbare Brezigar. (Foto: Posnetek zaslona- Dnevnik)

Foto: Prava.si

Vse skupaj vodi v dolgotrajne postopke, kjer je osrednji akter obremenjen do te mere, da je finančno, moralno in psihološko izčrpan. Namen je jasen – popolna osebnostna likvidacija.

Spomnite se le našega članka Zakaj je primer MILOVIĆ šolski primer izvajanja selekcije na trgu s strani kraljice postopkov – tožilstva, grobarjev Slovenije?, objavljenega 19. aprila 2024. Mnoge besede, ki sta jih v zaključnih nastopih izrekla Matoz in Janša, nas spominjajo prav na ta članek.

Primer Milović dokazuje, da kraljica postopkov – tožilstvo – po naročilu naročnikov, ki spominjajo na organizirano kriminalno združbo, usmerja selekcijo na trgu in obračunava z gospodarskimi in političnimi akterji vseh ideoloških barv.

»Tokrat moramo res zbrati toliko medijskega poguma, da jasno zapišemo – Milošu Njegoslavu Miloviću se dogaja KRIVICA. Po vsej verjetnosti bo šel po nedolžnem v zapor, ker nekdo namenoma ščiti Aleksandra Čeferina! Do zdaj se je kot osrednji akter izkazal tožilec Boštjan Jeglič – disciplinski sodnik NZS (imenovan v času, ko je bil predsednik NZS Aleksander Čeferin, op. a.) in nekdanji Čeferinov soigralec! Prepričani smo, da bodo prihodnje medijske objave in javni intervjuji Miloša Milovića vsem državljanom dali misliti, zakaj v tem primeru sodni vrh dopušča, da tožilstvo izvaja selekcijo na trgu. Kdaj bo predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević udaril po mizi in pozval novo generalno državno tožilko Katarino Bergant, da je dovolj? Aja, sem pozabil – tudi Đorđević ima rad Obalo!

V najslabšem scenariju bi Milović moral svojo pravico iskati na višjih evropskih institucijah. A tudi Čeferin bi se moral vprašati, komu koristi, da se ta primer medijsko izpostavlja. Prej ali slej se bo to odrazilo tudi na nogometno Evropo. Čeferinu bi moralo biti v interesu, da je Milović oproščen. In tudi je bil. Kdaj je Milović spregovoril javno? Takrat, ko sploh ni bil osumljenec v preiskavi, dvakrat oproščen, obtožnica štirikrat spremenjena, v času domnevnega dejanja pa je bolehal za rakom – na koncu pa obsojen! Česa takega ne vidiš niti na Netflixu!

Tukaj je jasno razvidno, da je nekomu v interesu, da v resnici drži Aleksandra Čeferina "za jajca". Le da tega Čeferin ne vidi. Misli, da je nedotakljiv. Ne ve pa, da se bo moral tudi on nekoč vrniti domov, ko bo ta organizirana kriminalna združba zahtevala plačilo – bodisi v obliki pravnih stroškov bodisi s kakšno obtožbo. In postopek bodo vodili tožilci, ki simpatizirajo s hirajočim omrežjem 'Komandos' in uživajo v meditacijah s pridihom doktorskih nazivov iz mediacije.«

Foto: Prava.si

Da obstaja kriminalna združba, ki izkorišča tožilstvo za obračun z vsemi nepriviligiranimi osebami – ne glede na ideologijo – dokazuje tudi primer Milović. Sumimo, da je tožilski del postopka v tej zadevi zaradi povezav z Aleksandrom Čeferinom usmerjala Maja Prodan Jurič, žena zdaj upokojenega obalnega kriminalista Deana Juriča. Prav tako sumimo, da je Milović postal žrtveno jagnje zaradi dogajanja v podjetju Adria Ankaran. Samo pogled na Hrvatinski hrib v Ankaranu marsikaj pove.

Moto tega izprijenega pravosodnega režima je, "ČIM VEČ LJUDI DRŽATI ČIM DLJE V POSTOPKIH. Vsa ta pravna norost je ravno v temu. To je res noro!

Naše navedbe potrjuje tudi nekdanji sodnik Zvjezdan Radonjić, ki je večkrat v oddaji Kdo vam laže? opozoril, da na del pravosodja, tožilstva in policije vpliva omrežje z Obale.

Foto: Prava.si

V našem mediju smo že večkrat pisali o Specializiranem državnem tožilstvu in izrazili dvome, da je njegov del ugrabljen s strani zunanjih centrov moči. Ob zadevi Trenta in drugih podobnih primerih smo se spomnili tudi javnih pisem nekdanjega direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja, Damjana Žuglja, tudi član Slovenske demokratske stranke. Žugelj je v svojih javnih nastopih jasno izpostavil hude kršitve nekaterih zaposlenih na NPU in Specializiranem državnem tožilstvu.

V intervjuju za revijo Demokracija je Žugelj podrobneje pojasnil, koga ima v mislih, ko govori o ugrabitvi tožilstva:

»Gre za veliko netransparentno skupino s številnimi akterji – kot nekakšno razvejano 'multinacionalno' združbo. Način delovanja je že znan: od zunanje režije, skrbno načrtovane montaže, izkrivljanja in manipulacije, do končne medijske likvidacije – vse z namenom doseči cilje ozke kriminalne skupine, ki je davno ugrabila ključne državne institucije. Gre za šolski primer t. i. 'state capture' – ugrabitve države.«

Žugelj nadaljuje:

»Ta ugrabitev se ni začela z ostanki nekdanjega režima, ki so se bali, da bodo v normalni evropski demokraciji izgubili vpliv. Sledila je desetletja dolga infiltracija, po kateri je ena sama skupina prevzela vse vzvode oblasti. Danes v Sloveniji ni več medsebojnega nadzora med institucijami. En del sodstva, tožilstva in policije je ugrabljeno. Vse poteka po enaki shemi: postopkovni teror, dolgotrajni procesi, uničenje osebnega in poslovnega življenja – in vedno isti akterji v ozadju, brez vsakršne politične barve.«

Foto: Posnetek zaslona- Nova24tv

Točno to se je zgodilo v primeru Trenta. Trije državljani so bili podvrženi orkestriranemu postopku, katerega izvor sumimo, da je konstrukt nastal v nekaterih pisarnah na Bavarskem dvoru, v krogu tistih, ki se navzven prikazujejo kot neopazni in brez vpliva. Toda dobro se ve, kje so se v resnici pripravljali scenariji za politične in gospodarske "likvidacije" vseh ideoloških vrst.

Težava je, da se žrtve vedno znajdejo v istem scenariju – tistem, ki ga je v svojih pismih in nastopih pred Rezarjevo komisijo natančno opisal Damjan Žugelj. Vse to je namreč doživel tudi sam.

In potem imamo spoštovano sodstvo. Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević se oglaša, ker je pred celjskim sodiščem nekaj 700 podpornikov protestiralo. Kaj takega ni nič posebnega – dogaja se tudi v državah z dolgo pravno tradicijo. Držijo pa ocene, da je bilo tudi nekaj komentarjev popolnoma neprimernih.

Toda Đorđević, ki naj bi sodil z avtoriteto, bi moral najprej pomesti pred lastnim pragom – predvsem s staro real-socialistično doktrino in vplivom odvetniških lobijev. Zaradi stanja duha na Vrhovnem sodišču si nižje inštance ne upajo odločati samostojno, saj nihče noče imeti negativne ocene. Zato je Slovenija že skoraj dve desetletji brez instančnega sodstva!

Predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije Miodrag Đorđević. (Foto: Posnetek zaslona- Vrhovno sodišče)

Sestava Vrhovnega sodišča pogosto določi zmagovalca še preden se postopek začne. Janša ima prav – zadeva Trenta ni končana. Tudi če ga Višje sodišče v Celju oprosti, nas ne bi presenetilo, če bi Višje ali Vrhovno sodišče odločilo drugače in bi se kalvarija začela znova. Najverjetneje pa bi zadeva zastarala do leta 2027.

To je jedro problema framinga – žrtev ostane ujetnik postopka. Celoten proces bi se moral zaključiti v letu dni. Ne pa, da traja več desetletij! Zakaj? Da je žrtev neprestano v postopku. Zato kraljica postopkov – tožilstvo – deluje tako, kot deluje. Ker očitno že vnaprej pozna epilog na Vrhovnem sodišču.

Moto tega izprijenega pravosodnega režima je, "ČIM VEČ LJUDI DRŽATI ČIM DLJE V POSTOPKIH. Vsa ta pravna norost je ravno v temu. To je res noro!

Luka Perš