Podpri delovanje neodvisnega raziskovalnega medija prava.si
OBŠIRNA ANALIZA DOKAZUJE, DA IMA ŽVIŽGAČ PRAV! Ocenite sami, ali je Ribič odgovoren za več milijonsko oškodovanje STELKOMA!!!
Andrej Ribič je skoraj deset let bil v dvojni vlogi predsednika uprave Elektro Ljubljana in predsednik oz. član nadzornega sveta Stelkom. Žvižgač je razkril, da se je na podlagi sklenjenih IRU pogodb zgodilo več milijonsko oškodovanje Stelkoma.
prava .

Sreda, 18. Junij 2025 ob 21:40

Odpri galerijo

Nekdanji dolgoletni predsednik uprave Elektro Ljubljana je po besedah žvižgača s svojim delovanjem istočasno kot predsednik nadzornega sveta družbe Stelkom oškodoval s svojim ravnanjem za 30 milijonov evrov. Naša obširna analiza potrjuje navedbam žvižgača. (Foto: Elektro Ljubljana, Finance, Stelkom

V našem mediju Prava smo objavili članek z naslovom [EKSKLUZIVNO]Andrej Ribič slovenske davkoplačevalce oškodoval za 30 MILIJONOV EVROV?? To nam je razkril ŽVIŽGAČ IZ STELKOMA!. V njem smo razkrili insajderske informacije žvižgača iz družbe Stelkom, kako je potekalo sistematično oškodovanje para državnega podjetja zaradi poslov z IRU pogodbami na področju koriščenja kablov za nemoteno delovanje dejavnosti telekomunikacijskih podjetjih. V svoji izpovedi je zelo močno obremenil Andreja Ribiča, ko je še bil predsednik uprave Elektro Ljubljana. Med drugim mu je očital, da je posredno oziroma neposredno soodgovoren za 30 milijonov evrov škode na račun slovenskih davkoplačevalcev. Zato smo se odločili, da se lotimo obširne finančne analize in preiskave s pomočjo letnih finančnih poročil Elektra Ljubljane, Elesa in bilanc družbe Stelkom. Kot smo ugotovili, sodeč po javno dostopnih podatkih je bil Andrej Ribič skoraj desetletje v dvojni funkciji predsednika uprave Elektra Ljubljana in predsednika oziroma člana nadzornega sveta družbe Stelkom. Tako je realno skoraj deset let Ribič imel pred sabo vse ključne poslovne podatke. Kako je prišel žvižgač do ugotovitev, da bi lahko Andrej Ribič nosil vsaj politično, moralno in etično odgovornost, se skriva v množici številk in računovodskih izkazov. Kot boste videli, tudi javno objavljeni finančni podatki nakazujejo, da je prišlo do oškodovanja družbe Stelkom v preteklosti med 15 do 30 milijonov evrov. Sodeč po dokumentaciji, bi morali nemudoma ukrepati na Finančni upravi Republike Slovenije, Računsko sodišče Republike Slovenije in Komisija za nadzor javnih financ. Spoštovani državljani, spoštovani strokovnjaki za računovodske finančne izkaze, vabimo vas, da se sami poigrate s številkami. Stavimo simbolni evro, da boste prišli do podobnih zaključkov kot nam jih je zaupal žvižgač in avtor tega članka. Vabimo vas, da si pozorno preberete dvajset sledi zapisanih skozi poglavja, kako smo razkrili sporno dvojno vlogo Andreja Ribiča ob domnevnem oškodovanju slovenskega proračuna v višini med 15 do 30 milijonov evrov!???

1. poglavje: Ko se oglasi žvižgač
V uredništvo Prava.si smo prejeli dva dokumenta. Prvi je pogodba o uporabi optičnega voda med BTC in WTC iz leta 2005, ki jo je podpisal Elektro Ljubljana s ponudnikom kablov. Drugi je interni izpis vseh kablov po Ljubljani, ki jih uporablja podjetje Stelkom d.o.o. Dokumenta je dostavil žvižgač v Stelkomu. Zatrjeval je, da je javna infrastruktura dolga leta tržena brez povratka koristi državi. Trdil je, da je bil sistem viden, znan in zavestno ignoriran.

Foto: Prava.si

2. poglavje: Dvojna vloga Andreja Ribiča
Od 23. februarja 2010 do novembra 2021 je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. Istočasno je bil od leta 2012 oziroma 2013 dalje tudi predsednik nadzornega sveta podjetja Stelkom. Elektro Ljubljana je bila večinska ustanoviteljica Stelkoma. To pomeni, da je Ribič nadzoroval podjetje, ki je tržilo infrastrukturo podjetja, ki ga je sam vodil. Sistem brez zavor.

Tukaj lahko vidite, kdaj je bil Andrej Ribič predsednik uprave Elektro Ljubljana. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

Tukaj se jasno vidi, kdaj je bil Andrej Ribič v nadzornem svetu družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

3. poglavje: Prihodki, ki niso nikoli vrnjeni
Finančna poročila podjetja Stelkom kažejo, da je med letoma 2011 in 2024 ustvarilo povprečno 7,8 milijona evrov prihodkov letno. V enakem obdobju v bilancah Elektra Ljubljana ni zaslediti nobenih prihodkov, ki bi izhajali iz najema kablov, infrastrukture ali uporabe optičnega omrežja. Kar je Stelkom pridobil, je tam tudi ostalo.

Bilance poslovnih izzidov med leti 2011-2014 družbe Stelkom. (Foto: E-bonitete)

4. poglavje: Sledi amortizacije
Stelkom je v obdobju 2011 do 2024 vsako leto amortiziral osnovna sredstva v vrednosti od 400.000 do 1.000.000 evrov. V vseh bilancah je prikazano več kot 11 milijonov evrov kumulativne amortizacije. Vendar nikjer ni zabeleženo, da bi ta sredstva pridobili z investicijo, leasingom ali odkupi. Kar pomeni, da amortizirajo infrastrukturo, ki je formalno nikoli niso kupili. Lahko sumimo, da je infrastruktura najeta, a brez nadomestila kažejo naši indici v obširni preiskavi.

Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)

5. poglavje: Prikrivanje skozi zabilančna sredstva
Med letoma 2011 in 2015 so v bilancah Stelkoma navedena zabilančna sredstva. Gre za pogodbe ali pravice, ki niso lastništvo, a imajo uporabno vrednost. Višine se gibljejo med 1,2 milijona in 200.000 evrov. Več finančnih analitikov je potrdilo, da gre skoraj gotovo za dolgoročne pogodbe IRU, ki bi morale imeti tudi protiknjižno postavko – denarno nadomestilo lastniku infrastrukture. Vendar se tega v javno dostopnih finančnih podatkih ne opazi.

Izkazi poslovne izzida družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: E-bonitete)

6. poglavje: Stroški storitev brez pojasnila
V istem obdobju je podjetje Stelkom izkazovalo med 2,5 in 3,5 milijona evrov stroškov storitev letno. Skupaj več kot 40 milijonov evrov v desetih letih. V poročilih ni navedeno, komu so bile storitve plačane. V nobenem primeru to niso bila podjetja, ki so zgradila kablovod. Sredstva so torej domnevno odtekala iz sistema, ne da bi bilo javnosti znano kam.

Računovodski izkazalniki družbe Stelkom v letih 2013-2017. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)


7. poglavje: Denarni tok – denar je bil
Denarni tok iz poslovanja je bil med 2020 in 2022 vsako leto pozitiven in je presegal milijon evrov. Podjetje je imelo na voljo realni denar, ki pa ga ni investiralo nazaj v infrastrukturo, ni ga izplačalo kot nadomestilo Elektru Ljubljana, niti ni zmanjševalo dolga. Namesto tega se je stanje denarja zmanjševalo, dolgoročni cilji pa so izginjali.

Denarni tok družbe Stelkom. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

8. poglavje: Plačilna disciplina, ki je ni
V letu 2024 ima Stelkom bonitetno oceno 2 – kar pomeni visoko tveganje, zamude plačil nad 120 dni in potencialne insolvenčne nevarnosti. Iz podjetja, ki je desetletje ustvarjalo milijonske prihodke in je amortiziralo kablovod, je ostala lupina z blokiranimi računi in neporavnanimi obveznostmi.

Ocena družbe Stelkom na spletni strani e-bonitete. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)

9. poglavje: Zamenjava lastništva – zadnji manever
Leta 2022 je lastništvo Stelkoma prešlo iz lasti Elektra Ljubljana v zasebne roke. Novi lastnik je postal Metrima d.o.o. Po tem datumu se je poslovanje poslabšalo. Dobri denarni tokovi so usahnili. Povezava med kabli in javno infrastrukturo je bila pretrgana. Pred tem pa je sistem deloval skoraj dve desetletji. Vse kaže, da se naši sumi iz napisane trilogije Stelkom uresničujejo.

Foto: Prava.si
10. poglavje: Vse poti vodijo k odgovornosti
Andrej Ribič je imel kot predsednik uprave Elektra Ljubljana (2010–2021) in kot predsednik nadzornega sveta Stelkoma (od 2012/2013 dalje) neposreden in stalen vpogled v pogodbe, bilance in finančne tokove.

Ni sklenil tržne pogodbe o oddaji infrastrukture. Ni zahteval nadomestil. Ni ustavil sistema. Namesto tega je vodil in nadzoroval entitete, ki so omogočale prikrito trženje javnih sredstev brez vračila. Tudi mi smo mislili, da žvižgač pretirava z oceno oškodovanja slovenskega proračuna. Vendar smo tudi sami ugotovili, da je lahko skozi dolgoletno delovanje Stelkoma v teh letih zaradi sistematičnega delovanja lastnikov se povzročila domnevna škoda v višini 25 do 30 milijonov evrov.

Foto: ChatGPT

11. poglavje: Kako so kabli izginili iz bilanc
Ko v bilancah ni investicije, ni nakupa, ni leasinga, ni dolgoročnega najema, a so osnovna sredstva amortizirana, pomeni to le eno: kabli, ki jih Stelkom uporablja, niso nikoli bili njihovi. A vendar so jih računovodsko pripoznali kot del svoje dejavnosti. S tem so ustvarjali prihodke na podlagi infrastrukture, ki je ostala v lasti drugega podjetja. V tem primeru Ribečevi Elektro Ljubljana.

IRU pogodba sklenjena s strani Elektra Ljubljana v letu 2005. (Foto: Bralec Prava.si)

12. poglavje: Pravni manever, imenovan IRU
Pogodba iz leta 2005 dokazuje uporabo infrastrukture brez formalnega prenosa lastništva. Takšna pravica uporabe se imenuje IRU. Računovodsko je takšna pravica vedno dvostranska: uporabnik jo mora pripoznati kot dolgoročni dolg, lastnik pa kot dolgoročni prihodek. Stelkom jo je pripoznal. Elektro Ljubljana nikoli. Kar pomeni, da nikoli ni dobil nadomestila.

Foto: Bralec Prava.si

13. poglavje: Kdo je zares plačeval? Nihče.

Med pregledom finančnih poročilih Elektra Ljubljana ni zaznati prihodkov iz najema kablovodov, je edina logična razlaga, da se sistem nikoli ni obravnaval tržno. Ni bilo nadomestil. Ni bilo ocene tržne vrednosti. Ni bilo knjigovodskega vračanja investicije. Država je investicijo pokrila. Izvajal jo je Stelkom. Dobiček je bil njegov.

Bilanca stanja družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona-E-bonitete)

14. poglavje: Plačila, ki izginejo v storitve
Vsako leto so iz podjetja Stelkom izginili milijoni evrov pod postavko "stroški storitev". Teh storitev ni moč povezati z investicijami, s kabli, niti z infrastrukturo. Gre za operativne izdatke, ki so najverjetneje služili kot notranji prevzemi vrednosti. Denar je krožil znotraj sistema, lastnik infrastrukture pa ni dobil ničesar.

15. poglavje: Finančna analiza – kako do 30 milijonov?

Povprečna letna vrednost uporabe infrastrukture bi morala znašati vsaj 1,6 milijona evrov. Toliko znaša 20 % tržna vrednost prihodkov Stelkoma (okrog 8 milijonov letno). V 15 letih to znese najmanj 24 milijonov. Ob dodatnih stroških amortizacije, zabilančnih sredstev in neknjiženih obveznosti se končna ocena ustavi med 25 in 30 milijoni evrov. Po mnenju več neodvisnih davčnih in računovodskih strokovnjakov gre za jasen primer prikritih prihodkov, ki bi morali biti knjigovodsko izkazani in davčno obravnavani. Če podjetje trži nekaj, kar ni v njegovi lasti, in s tem ustvarja dohodek, mora obstajati pogodben odnos in tok denarja nazaj do lastnika. Če tega ni, obstaja resna verjetnost oškodovanja.

Računovodski kazalniki družbe Stelkom v letih 2017-2021. (Foto: Posnetek zaslona- E-bonitete)

16. poglavje: Zakaj ni nihče ukrepal?
Ker je imel Andrej Ribič funkcijo predsednika uprave Elektra Ljubljana od februarja 2010 do novembra 2021 in od leta 2012/2013 dalje tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta Stelkoma, je bila vsakršna notranja opozorila ali zahteva po pogodbeni poravnavi vnaprej izničena. Nihče v sistemu ni imel motivacije, da to popravi. Ribič bi moral sam sprožiti revizijo. Pa je ni.

Foto: Prava.si

17. poglavje: Časovna linija prikrivanja
Od leta 2005 do 2022 ni bilo nobene pogodbe, ki bi urejala plačila za uporabo kablov. V bilancah Elektra Ljubljana se to nikoli ne odraža. Po letu 2022, ko je Stelkom prešel v zasebne roke, se sistem zlomi. Povezave se pretrgajo. Bonitetne ocene padejo. Denarni tok izgine. A pred tem je sistem tiho deloval skoraj dve desetletji.

Foto: Prava.si

18. poglavje: Revizorji, ki so molčali
Vsako leto so tako Stelkom kot Elektro Ljubljana oddajali letna poročila z mnenji pooblaščenih revizorjev. Nobeden izmed njih ni opozoril na neobstoječe prihodke iz uporabe infrastrukture, na odsotnost nadomestil, na zabilančna sredstva brez ustreznega prihodka. Kar pomeni, da je sistem imel tudi računovodsko tišino.

19. poglavje: Številke, ki dokončno potrjujejo naše domnevne sume

Na podlagi javno dostopnih finančnih poročil družbe Stelkom d.o.o. za obdobje od leta 2011 do 2021 je razvidno, da je podjetje ustvarjalo povprečno med 7 in 8 milijonov evrov letnih prihodkov. Istočasno je vsako leto izkazovalo amortizacijo osnovnih sredstev v vrednosti med 580.000 in 850.000 evrov.

Ti zneski se neposredno nanašajo na uporabo fizične infrastrukture – kablovodov in optičnih povezav, ki jih podjetje formalno ni nikoli kupilo, pač pa je temeljilo na dolgoročnih pravicah uporabe.

V ključnih letih, kot so 2012, 2013 in 2014, se v bilancah pojavljajo tudi zabilančna sredstva v višini med 900.000 in 1.200.000 evrov. Gre za obveznosti, ki niso del aktivnega knjigovodstva, temveč izhajajo iz t. i. pravice do uporabe – pogodbeno razmerje znano kot IRU. To pomeni, da je Stelkom lahko tržil infrastrukturo, ne da bi jo imel v lasti, a bi moral za to lastniku – v tem primeru Elektru Ljubljana – plačevati nadomestilo. Tega v nobenem trenutku ni zaznati v prihodkovnih izkazih Elektra Ljubljana.

V letih, ko so ti prihodki iz uporabe kablov najvišji, so v bilancah Elektra Ljubljana ti prihodki enostavno izginili. V bilancah ni zaslediti nobene postavke, ki bi potrjevala, da je za uporabo lastne infrastrukture Elektro Ljubljana prejemal denarno nadomestilo.

Izračunano po konzervativnem modelu, bi moral Elektro Ljubljana letno prejeti med 1,5 in 2 milijona evrov. V desetih letih to znaša najmanj 15 do 20 milijonov evrov. Skupaj z amortizacijo, prikritimi terjatvami in izločenimi prihodki se številka povzpne nad 25 milijonov evrov.

Pomemben dokaz predstavlja tudi sprememba lastništva v letu 2022, ko je podjetje Stelkom iz rok Elektra Ljubljana prešlo v zasebno last. Po tem trenutku se v poročilih Stelkoma začnejo kazati negativni denarni tokovi, bonitetne ocene podjetja padejo, plačilna sposobnost upade, struktura odhodkov se poruši.

Ta prelomnica jasno kaže, da je bil poslovni model dolgoročno nevzdržen in da je lahko deloval le ob institucionalni podpori, ki jo je omogočal nadzorni odnos Elektra Ljubljana kot ustanovitelja in nadzornika.

Najpomembnejša ugotovitev pa izhaja iz neposredne časovne povezave med funkcijo Andreja Ribiča kot predsednika uprave Elektra Ljubljana od leta 2010 do 2021 in njegovim istočasnim nadzorom nad Stelkomom, kjer je zasedal mesto predsednika nadzornega sveta od leta 2012/13 dalje.

Ribič je torej skoraj desetletje sedel na obeh straneh pogodbenega razmerja: bil je odgovoren za zaščito državne infrastrukture in hkrati za nadzor podjetja, ki jo je tržilo brez kompenzacije.

Če bi bil sistem zasnovan po tržnih načelih, bi morala obstajati pogodba, ki določa ceno uporabe, obračun IRU pravic, nadomestilo amortizacije in tok denarja med uporabnikom in lastnikom infrastrukture.

Ker vsega tega v bilancah ni, je mogoče govoriti o sistemski finančni vrzeli, katere vrednost presega 25 milijonov evrov. In to ni več zgolj strokovna ocena – to je izračun, podprt z dokumenti, številkami in knjigovodskimi dejstvi.

20. poglavje: Dokazano. Sistem je obstajal
Ko raziskuješ komunikacijske vode, pričakuješ, da bo država imela celovito evidenco, kdo uporablja fizično infrastrukturo, po kakšnih pogodbah in s kakšnim nadomestilom. A takega registra v Sloveniji ni. Ne GURS, ne AKOS, ne SODO, ne ELES ne vodijo javno dostopnega katastra optičnih kablov, kjer bi bilo mogoče pregledno razbrati, katero podjetje ima pravico uporabe določenega voda in ali za to plačuje.

Obstajajo delni sloji na geoportalih, kot sta Prostor.si in Geoportal AKOS, kjer je mogoče na zemljevidu vizualizirati dele pasivne infrastrukture. A ti sloji so nepopolni, ne vsebujejo informacij o pogodbah, ne prikazujejo IRU dogovorov in ne omogočajo identifikacije finančnih tokov, ki bi jih moral prejemati lastnik infrastrukture.

To pomeni, da uporabniki kablov lahko dejansko poslujejo, tržijo in ustvarjajo prihodke iz državne infrastrukture – brez kakršnekoli centralne evidence, brez javne preglednosti in brez opozorila. Z drugimi besedami: kar ni vpisano, lahko obstaja. Lahko se trži. Lahko ustvarja milijonske prihodke. In lahko izgine – brez sledi.

Ta sistemski vakuum je v Sloveniji omogočil, da je podjetje, kot je Stelkom, lahko tržilo državne kable brez dokumentiranega vračila koristi lastniku – ker ni bilo nadzora. Ker ni bilo registra. Ker je obstajal sistem, ki se je zanašal na to, da nihče ne bo vprašal, kdo so pravi lastniki in ali je infrastruktura res prodana – ali pa le brezplačno uporabljena.

Po vseh analiziranih dokumentih, bilancah, pogodbah in finančnih tokovih je jasno: obstajal je sistem, ki je skoraj dve desetletji tržil javno infrastrukturo, ne da bi njen lastnik dobil plačano. Andrej Ribič je bil na obeh straneh sistema. Ni ukrepal. Ni zahteval plačila. Ni zavaroval javnega interesa. Država je izgubila desetine milijonov evrov.

Na vrsti so ustrezno usposobljeni strokovni neodvisni organi, da na podlagi javno dostopnih podatkov sprožijo ustrezne postopke in ukrepajo skladu s svojimi pristojnostmi zapisano v slovenski zakonodaji.

Luka Perš

Priloge:

Galerija slik

Zadnje objave

Fri, 18. Jul 2025 at 12:33

287 ogledov

Ali želi vplivna neformalna skupina znotraj(izven)JZS zlomiti Fabjana prek medijske kampanje in domnevnih pritiskov organov??
Afera Fabjan se najverjetneje ne bi zgodila, če bi slovenski mediji prejeti material o dogajanju v Judo zvezi Slovenije obravnavali z večjo mero kritične distance. A verjetno tudi zaradi bližajočih se olimpijskih iger tega ni storil nihče. Šele po njihovem zaključku je časnik Delo objavil intervju z generalnim sekretarjem JZS, Aljažem Sedejem. Sledilo je večmesečno izmenjevanje mnenj med Sedejem in dolgoletnim športnim delavcem v slovenskem judu, dr. Koljo Heričem, predvsem v časnikih Delo in Ekipa. Po poročanju virov pa je 21. aprila 2025 na vse ključne akterje JZS prispela kazenska ovadba, v kateri ovaditelj problematizira obstoj klubov, v katerih kot ključni akterji nastopajo Sašo Šindič, predsednik JZS Bogdan Gabrovec in Sašo Jereb, zaposlen na JZS ter partner novinarke Dnevnika Tine Jereb, ki je v javnost lansirala afero Fabjan. Viri ob tem opozarjajo na izrazito povečanje koncentracije moči Damjana Dragana – Buyota, člana izvršnega odbora JZS, nekdanjega policista, ustanovitelja in člana sveta največje vladne stranke Gibanje Svoboda ter partnerja poslanke GS Lene Grgurevič. Po navedbah virov se je nekaj posameznikov morda res znašlo v tako imenovani bazi »Datastat – JK Bežigrad«, ki jo obvladuje Sašo Šindič, po pomoti ali brez njihove vednosti, a viri menijo, da so bila njihova imena vključena z jasnim namenom. V zadnjih treh letih so izbruhnili trije hujši spori med taborom JK Bežigrad in posamezniki blizu Šindiča na eni strani ter celjskim klubom Sankaku in ljudmi blizu trenerja Marjana Fabjana na drugi strani. Gre za boj za prevlado, koncentracijo moči, domnevno ustanavljanje slamnatih judo klubov ter uporabo IT-naprav podjetja Datastat (v solastništvu Saše Šindiča) za domnevno prirejanje žrebov na tekmovanjih. Ob koncu članka si lahko preberete pismo insajderja podprto z dokumentacijo o domnevno spornem tekmovanju na državnem prvenstvu v judu v Lendavi v letu 2024 in domnevna prijava enega izmed članov JZS proti klubom, ki jih opravljajo Sašo Šindič, Bogdan Gabrovec, Sašo Jereb in Mitja Jenuš. Prijava so vsi člani JZS videli 21.4.2025. Slaba dva meseca se pojavi afera Fabjan. Še vedno mislite, da je lansiranje afere naključje?Zdi se, da smo z objavo zadnjega prispevka znova sprožili burne odzive, tokrat s strani ljudi, ki jih velja jemati resno. Prispevek z naslovom Ali se je "razvpita hobotnica operativcev in akterjev Saša Šindiča" odločila, da dokončno obračuna z delom Marjana Fabjana? je namreč zadel v živo.Foto: Prava.siV dneh po objavi sem se sicer posvetil pripravam na praznovanje desete obletnice Mladinskega društva Černelavci, a dogajanja v svetu juda so tekla dalje in se dodatno zapletla. Pa še mobitel se mi je pokvaril, zato tudi nisem bil dosegljiv.Novinarka Dnevnika Tina Jereb. (Foto: Posnetek zaslona-Dnevnik)Na objavo so se odzvali novi insajderji, ki potrjujejo, da je zgodba še bolj kompleksna. Priznana pravna strokovnjakinja dr. Verica Trstenjak je v kolumni na Siolu izpostavila Fabjana, a jo je z javnim pismom ovrgel dr. Kolja Herič, dolgoletni poznavalec in delavec v slovenskem judu. Nedavno se je z javnim pismom oglasil tudi sam Marjan Fabjan.Njihove izjave potrjujejo informacije, ki so jih naši viri posredovali že pred poletnimi olimpijskimi igrami in po objavi prej omenjenega članka. Ti podatki razkrivajo ostre konflikte med vsaj dvema ali celo več tabori znotraj Judo zveze Slovenije (JZS).Sašo Jereb, mož Tine Jereb, sedaj s funkcijo na JZS po besedah Marjana Fabjana. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenija)Vodstvo JZS, zlasti predsednik Bogdan Gabrovec in generalni sekretar Aljaž Sedej, se v javnosti predstavljata kot nevtralna opazovalca. A zbrani podatki in opozorila, ki smo jih prejeli že v letu 2024, nakazujejo, da je tudi "afera Fabjan" močno povezana z notranjimi dogajanji v JZS, ki imajo korenine v letu 2023. V ozadju se omenjajo tudi politični vplivi, povezani s kandidiranjem Fabjanove nekdanje varovanke, olimpijske prvakinje Urške Žolnir Jugovar, na listi Povežimo Slovenijo leta 2022. Leta 2023 se je potegovala za mesto generalne sekretarke JZS, a jo je premagal Aljaž Sedej.Sedanji generalni sekretar JZS Aljaž Sedej. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenije)V preteklosti so mediji, kot sta Delo in Ekipa, poročali o javnem konfliktu med Koljo Heričem in Aljažem Sedejem. Glavna tema spora je bilo število domnevno fiktivnih klubov in delovanje določenih posameznikov znotraj zveze. V zadnjih javnih pismih Fabjana in Heriča se vse bolj izrisuje podoba skupine posameznikov, ki naj bi z medijsko diskreditacijo poskušali omadeževati dolgoletno uspešno delo trenerja Fabjana.Eden izmed virov je posredoval tudi uradno prijavo, naslovljeno na JZS, v kateri se izpostavlja delovanje ŠD Proton Polje 4 Prevalje, katerega predsednik naj bi bil nekdanji predsednik OKS Bogdan Gabrovec. Klub naj bi imel samo enega člana — Gabrovčevega sina, kar naj bi bilo tudi vse, kar klub prispeva v okviru zveze. Vprašanja o legitimnosti takšnega kluba in vlogi predsednika JZS so upravičena in zahtevajo resen razmislek.Foto: Posnetek zaslona- Bralec Prava.siMed odprtimi vprašanji ostaja tudi vloga podjetja Datastat, ki ga vodi Saša Šindič, in ki je v preteklosti izvajalo elektronsko vodenje tekmovanj za IJF. Kritiki opozarjajo, da naj bi nekateri posamezniki v navezi s tem podjetjem zlorabljali programski sistem za ugoden žreb svojih tekmovalcev.Foto: Bralec Prava.siPrimerjave z verjetnostjo, kot da bi nekdo štirikrat zapored zadel glavni dobitek na lotu, dodatno vzbujajo pozornost. Vse te trditve bi morale biti predmet neodvisne in strokovne preiskave, tudi na mednarodni ravni, saj bi se v primeru potrditve lahko razkril eden najresnejših športnih škandalov v zadnjem desetletju.Glede na razpoložljive informacije je spor med trenutnim vodstvom JZS in taborom, ki podpira Marjana Fabjana, eskaliral že leta 2023, vzroke pa lahko najdemo že v spremembi vodstva, ko je Lovrenc Galuf nasledil Bogdana Gabrovca. Gabrovec pa po mnenju nekaterih velja za dolgoletnega zaveznika Saša Šindiča, Janeza Sodržnika in Mitje Jenuša.Foto: Bralec Prava.siPolitični vpliv znotraj JZSZdi se, da se vpliv določenih političnih krogov v zadnjih letih seli tudi na športna področja. Nekdanji policist Damjan Dragman, član sveta stranke Gibanje Svoboda in partner poslanke Lene Grgurevič, naj bi po mnenju virov igral pomembno vlogo v strukturah JZS. Njegov vpliv naj bi bil ključen tudi pri sponzorstvu Luko Koper, ki je postala glavni pokrovitelj JZS.Damjan Dragman, vidni član vladajoče stranke Gibanje Svoboda. (Foto: Posnetek zaslona- Požareport)Prisotni so tudi sumi zlorabe glasovalnih pravic preko t. i. slamnate klubov. Po navedbah virov naj bi Mitja Jenuš zastopal kar 28 društev, med katerimi naj bi mnogi obstajali zgolj formalno, brez aktivnih članov ali dejavnosti. Pojavljajo se tudi informacije o tem, da naj bi se glasovi usklajevali in uporabljali za nadzor nad odločanjem v JZS.Mitja Jenuš. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Fabjan v svojem javnem pismu opozarja, da so mu bila odvzeta sredstva in funkcije, klub pa naj bi bil sistematično marginaliziran. Ob tem izpostavlja, da so dodeljena sredstva pogojena z udeležbo na pripravah, ki po njegovem strokovnem mnenju niso primerne.V uredništvo smo prejeli tudi zapisnik o registraciji Judo kluba Medvode, katerega zakonitost delovanja je bila pod drobnogledom. V njem pa ima glavno vlogo Sašo Jereb, mož novinarke Dnevnika Tine Jereb, ki je vrgla afero Fabjan v javnost. Po dokumentih je bil klub registriran šele februarja 2024, bančni račun pa odprt marca, kljub temu pa naj bi že prej trdil, da v njem deluje določen trener. Zato nas ne čudi, da je prav Jerebova sprožila afero Fabjan. Želeli bi poudariti, da za vsako javno sofinanciranje velja zahteva po transparentnem poslovanju in ustrezni dokumentaciji.Domnevno sporno delovanje JK Medvode pod vodstvom Sašo Jereba. (Foto: Bralec Prava.si)Omenja se tudi domnevni vpliv posameznikov iz kroga Saša Šindiča in Janeza Sodržnika na prihajajoče volitve v Olimpijskem komiteju Slovenije. V tem kontekstu se izpostavljajo poskusi vplivanja na volitve predsednikov drugih zveze, kot sta Strelska zveza in OKS.Po nekaterih informacijah naj bi zadnje volitve za predsednika JZS prinesle presenečenje, saj se je številnim zdelo, da bo zmagal Peter Sevnik. A zmaga Bogdana Gabrovca naj bi bila mogoča tudi zaradi glasov novo ustanovljenih klubov, registriranih med letoma 2022 in 2024, ki naj bi bili registrirani na domačem naslovu Mitje Jenuša. Prisotnost mednarodnih opazovalcev na volitvah bi gotovo prispevala k večji transparentnosti. Vendar začuda jih ni bilo, kar je presenetilo marsikaterega starejšega udeleženca volilnih skupščin JZS.Foto: Prava.siUnSklep: Šport ali politični poligon?Zdi se, da se Judo zveza Slovenije vse bolj oddaljuje od svojega osnovnega poslanstva in se sprevrača v prostor, kjer se križajo politični, osebni in gospodarski interesi. Primer Marjana Fabjana ni osamljen incident, ampak simptom globlje sistemske krize.Naše uredništvo bo nadaljevalo s preverjanjem informacij in razkrivanjem morebitnih nepravilnosti, saj verjamemo, da si slovenski šport zasluži več. Predvsem pa si zasluži poštenost, preglednost in integriteto.Pismo insajderja in dokumentacija, ki naj bi dokazovala navedbe insajderja v pismu, ki razkriva veliko nepravilnosti mnogih sedanjih akterjih na Judo zvezi Slovenija:Besedilo insajderja o enem izmed dogajanj na tekmovanju v judu v letu 2024 in dokumentacija, ki naj bi domnevno dokazovala navedbe insajderja v besedilu. (Foto: Bralec Prava.si)Foto: Bralec Prava.siPismo znanega delavca Judo zvezi Sloveniji z dne 21. april 2025:Besedilo insajderja, ki razkriva problematiko tako imenovanih slamnatih klubov v Judo zvezi Sloveniji. Ob tem omenja Sašo Šindiča, Bogdana Gabrovca in Sašo Jereba. (Foto: Bralec Prava.si)Luka Perš

Mon, 14. Jul 2025 at 23:49

1136 ogledov

?" Nova finančna mula"?Borislav Antović? in mreža Gen-I Beograd: Sledi denarja vodijo do njegovega podjetja PRIMERA BEOGRAD??
V središču regionalne afere, ki se vse bolj razpleta v smeri politično-finančne mreže med Slovenijo, Kosovom in Srbijo, postaja ime Borislav Antović ključno. Njegova vloga pri podpisovanju pogodbe med družbo Gen-I Beograd in podjetji MB Consulting, ki jih je obvladoval nekdanji kosovski ambasador na Hrvaškem Martin Berishaj, je znana. Manj znano, a vse bolj pomembno, pa je, da je Antović v pravem trenutku – oktobra 2019 – ustanovil svoje podjetje v Beogradu, kar sovpada z začetkom domnevno spornih finančnih tokov.Borislav Antović je v oktobru 2019 ustanovil podjetje Primera. Prav takrat, ko so se povečali finančni prelivi iz matične družbe GEN-I v hčerinsko družbo v Beogradu. (Foto: Posnetek zaslona-Companywall)Podjetje, ki obstaja, a molči – in ima popoln časovni okvirPR Agencija za ostale uslužne aktivnosti i podrške poslovanju – Primera Beograd je podjetje, ki ga je Borislav Antović registriral 17. oktobra 2019. To je ravno čas, ko so se začele prve velike transakcije iz Gen-I Beograd na MB Consulting – podjetje, povezano z Martinom Berishajem, in pozneje v središču afere zaradi nakazil v višini več kot 2 milijona evrov, od katerih je bilo 1,8 milijona evrov dvignjenih v gotovini.Podjetje Primera Beograd nima nikakršnega javno dostopnega portfelja, ne beleži pomembnega poslovnega prometa, in nima zaposlenih. Pa vendarle ga je ustanovil človek, ki je podpisal pogodbo, ki je sprožila enega največjih politično-finančnih škandalov zadnjih let. In zdaj se javno sprašujemo: Je to podjetje morda služilo kot vmesna postaja v prenosu sredstev iz Gen-I Beograd? Je bilo ustvarjeno z namenom prikrivanja pravega toka denarja?Borislav Antonović. (Foto: Posnetek zaslona- TV Slovenija)Molk namesto odgovornostiKo so Antovića želeli neposredno povprašati o teh okoliščinah, je odgovoril, da potrebuje dovoljenje svojega nadrejenega – torej Igorja Koprivnikarja, zastopnika Gen-I Beograd. A Koprivnikar je novinarje rutinsko preusmerjal na piar službo podjetja, kjer prav tako ni bilo odziva. Tako Borislav Antović kot Gen-I Beograd vztrajno molčita – ne glede na to, koliko novinarjev, tako domačih kot tujih, jih je poskušalo kontaktirati. Gre za organiziran in trd molk, ki se vleče že več kot dve leti. In kot smo že zapisali na Prava.si: Gen-I se obnaša kot država v državi – nedotakljiv, z lastnimi pravili in odpornostjo na kakršnokoli novinarsko ali institucionalno odgovornost.Foto: Posnetek zaslona-InformimSledi vodijo v Srbijo – in se tam tudi končajo?Kot je poročal Albanian Post, je slovensko specializirano tožilstva priznalo, da ne morejo nadaljevati preiskave, saj so vse ključne sledi – pogodbe, računi, priče in celo glavni osumljenci – v Srbiji. Srbija pa ne izroča svojih državljanov, ne omogoča vpogleda v podatke in zavrača vsakršno meddržavno sodelovanje. Tako ostaja možnost, da bo celoten primer zaključen – ne zaradi pomanjkanja dokazov, ampak zaradi pravosodne slepe točke, ki jo predstavlja Beograd.Kaj razkrivajo dosedanji članki na Prava.si?V okviru serije »Follow the Money« smo na Prava.si že razkrili:• Da je Gen-I Beograd na MB Consulting nakazoval več kot 2 milijona evrov (članek: FOLLOW THE MONEY: Kako so iz slovenskega GEN-I plačali Martina Berishaja! Kam je poniknilo skoraj 100 milijonov evrov?!)Foto: Prava.si• Da je Berishaj z dvigi gotovine deloval kot domnevna finančna mula, kar smo dokazovali z dokumenti (članek: Follow the money: DOKAZANO ČRNO NA BELEM! GEN-I pomembnega predstavnika vladajoče kosovske stranke spremenil v FINANČNO MULO!)Foto: Prava.si• Da obstajajo podatki o možnih nakazilih v višini 3,5 milijona evrov, ki bi bila povezana z dogovorom Gen-I in Martina Berishaja o poslih z električno energijo na Kosovu v višini 11 milijonov evrov (članek: Ali je GEN-I Beograd nakazoval 3,5 milijona evrov Berishaju,da je Golob na Kosovu pridobil posel v višini 11 MILIJONOV EVROV!)Foto: Prava.siSkupna nit vseh zgodb je jasna: sled denarja vedno vodi v Beograd. In tam tudi izpuhti – v gotovino, tišino ali papirnate lupine brez vsebine.Ključna ostajo sledeče ključna odprta vprašanja o poslovni sagi GEN-I:• Je Borislav Antović samo formalni podpisnik pogodbe – ali pa je tudi aktivni člen v shemi?• Ali je njegovo podjetje Primera Beograd sodelovalo pri prenosu denarja – in ali ima ta tok dokumentirane postaje?• Zakaj se Gen-I Beograd kljub izjemnemu medijskemu in institucionalnemu interesu vztrajno izmika odgovoru?Borislav Antović, shema finančnih tokov med GEN-I, GEN-I Beograd in nekdanjim kosovskim veleposlanikom na Hrvaškem Martinom Berishajem in izpis Antovićevega podjeta Primera, ustanovljeno v letu 2019. (Foto: Posnetek zaslona-TV Slovenija, Companywall)Zgodba Borislava Antovića je simptom širše patologije, v kateri so formalne strukture zlorabljene za prikrito finančno delovanje. Njegovo podjetje – ustanovljeno v ključnem trenutku – ostaja pod sumom, a zunaj dosega slovenske in kosovske pravne roke. In to je glavno sporočilo te zgodbe: če denarja ne moreš spremljati do konca, odgovornosti ne bo – in pravice tudi ne.Luka Perš

Fri, 11. Jul 2025 at 08:38

689 ogledov

Mladinsko društvo Černelavci praznuje 10 let! Pridi na ŠKAF, najbolj nor športno-glasbeni vikend poleti!
Mladinsko društvo Černelavci letos praznuje častitljivih 10 let in v tej posebni priložnosti vabi vse na legendarni ŠKAF – Športno kulturni avanturistični stival, ki bo potekal v petek, 11. julija, in soboto, 12. julija! Pripravi se na eksplozijo športa, glasbe, smeha in odlične družbe!Letos mineva točno 10 let, odkar smo v Černelavcih ustanovili Mladinsko društvo Černelavci. V teh desetih letih se je nabralo ogromno lepih spominov, smeha, prijateljstev in nepozabnih dogodkov – eden izmed njih je zagotovo naš tradicionalni ŠKAF – Športno Kultura Art Festival, ki ga letos pripravljamo z največjim veseljem in še večjim zanosom!Zato te vabim v petek, 11. julija, in soboto, 12. julija, da se nam pridružiš na največji černelavski fešti tega poletja. ŠKAF 2025 bo poln športa, glasbe in dobre energije.V petek nas čaka ŠKAF triatlon (rusko keglanje, beer pong, namizni fuzbal) z denarnim skladom 300 €, zvečer pa koncerti: Žiga Žekš & Katarina Šebök, JP Underwood in party z DJ Harijem do jutranjih ur. Ob tem bo za vse skrbela legendarna COCOS chill zona.Žiga Žekš in Katarina Šebok, Jakob Podlesek in DJ Hari bodo poskrbeli za pester, zabaven, sproščen petkov večer. Pridite od 20. ure naprej in se prepustite ritmom poletja. (Foto: Posnetek zaslona- Sobotainfo, Svet24, Facebook)V soboto pa gremo še bolj "na hard" – fuzbal na milnici, košarka in ŠKAFove igre s skupnim denarnim skladom kar 1.400 €! Večer bomo zaključili z vrhunskim glasbenim programom, kjer bo kot glavna zvezda večera nastopila domačinka – naša Prekmurska ponosna – Nika Zorjan! Zraven pa še Frishki in Zlata Žila.Nika Zorjan, Zlata žila in Frishki bodo skrbeli za glasbeno vzdušje v soboto. (Foto: Posnetek zaslona- Facebook, Visit Pomurje)Oba dneva nas čaka tudi HAPPY HOUR (20.00–22.00 – vse za 2€!) in seveda sproščen ambient s palačinkami, kokos vodo in sadjem.VSTOP JE PROST, zato vabljeni čisto vsi – naj nas bo letos več kot kadarkoli prej!Se vidimo na ŠKAF-u! 💦Luka Perš

Tue, 8. Jul 2025 at 23:18

8739 ogledov

Ali se je ?razvpita hobotnica operativcev in akterjev Sašo Šindiča?? odločila, da dokončno obračuna z delom Marjana Fabjana??
V slovenski javnosti je eksplodirala t. i. »me too« zgodba, povezana z Marjanom Fabjanom, enim najuspešnejših trenerjev in poznavalcev juda v Sloveniji. Osrednji mediji – zlasti ljubljanski Dnevnik in največja komercialna televizija POP TV – so objavili pričevanja o domnevnem verbalnem, fizičnem in spolnem nasilju, ki naj bi ga zagrešil Fabjan. A iz podobnih primerov v preteklosti smo se nekaj naučili – predvsem to, da je pri tovrstnih razkritjih ključen tudi časovni kontekst. Zato nas je začudilo, zakaj je bila zgodba sprožena prav zdaj. Že dlje časa namreč znotraj Judo zveze Slovenije poteka dobesedno vojna med dvema najuspešnejšima slovenskima judo kluboma: Fabjanovim JK Sankaku z Lopate pri Celju in JK Bežigrad. Vse kaže, da se je tako imenovana hobotnica z jasnimi operativci in ??»stricem iz ozadja«??, ?Sašem Šindičem?, odločila, da dokončno obračuna z dediščino in vplivom Marjana Fabjana.V našem mediju smo že v preteklosti poročali o dogajanju na Judo zvezi Slovenije (JZS). Predvsem o spornih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije ob koncu leta 2021, po poletnih olimpijskih igrah v Tokiju.Foto: Prava.siDva meseca pred poletnimi olimpijskimi igrami leta 2024 smo prejeli zakulisne informacije o dogajanju na zvezi, a smo se odločili, da zaradi bližajočih se iger in iz spoštovanja do športa, teme takrat ne obravnavamo.Odločitev se je izkazala za upravičeno – judoistka Andreja Leški je osvojila zlato olimpijsko kolajno in se pridružila velikankam slovenskega juda: Urški Žolnir, Tini Trstenjak, Luciji Polavder in Ani Velenšek.V ozadju teh izjemnih uspehov je stal tudi Marjan Fabjan, ustanovitelj enega najuspešnejših judo klubov v Sloveniji, Judo kluba Sankaku s sedežem na Lopati 2 pri Celju. Fabjan je pomembno prispeval k zlatemu obdobju slovenskega juda, a zdaj se je njegova zgodba obrnila v popolnoma drugo smer. V zadnjih tednih so osrednji slovenski mediji (Dnevnik, 24ur) objavili pričanja štirih nekdanjih varovank, ki Fabjana obtožujejo psihičnega, verbalnega, fizičnega in celo spolnega nasilja. Fabjan je vse obtožbe kategorično zanikal, v njegovo obrambo pa so stopile tudi nekatere nekdanje tekmovalke, ki prav tako zanikajo navedbe in izražajo dvom o časovni umestitvi ter namenu razkritij.Podatki temeljijo iz marca 2024. (Foto: Bralec Prava.si)Ali je v ozadju »me too« zgodbe o Marjanu Fabjanu razvpita judo hobotnica Datastat- Judo klub Bežigrad, kjer ključne odločitve nastajajo v krogu akterjev Sašota Šindiča?????????Zdi se, da zgodba prihaja v trenutku, ko se slovenski judo nahaja v notranjem razkolu. V ospredje prihaja domnevni konflikt med dvema taboroma – na eni strani dolgoletno uspešni Fabjanov klub Sankaku, na drugi pa Judo klub Bežigrad, ki se povezuje z vedno večjo koncentracijo vpliva znotraj Judo zveze Slovenije.JZS naj bi bila, podobno kot druge športne zveze, pod močnim vplivom notranjih interesnih skupin, pri čemer naj bi imela osrednjo vlogo skupina posameznikov, povezanih s podjetjem Datastat in judo klubom Bežigrad. Številni od teh posameznikov zasedajo pomembna mesta v strukturi zveze, pogosto prek povezanih ali na novo ustanovljenih judo klubov. Ključni akter zgodbe bi naj bil Sašo Šindič, soustanovitelj podjetja Datastat, nekdanji dolgoletni predsednik Judo kluba Bežigrad.Sašo Šindič. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Med ključnimi akterji, ki tvorijo vplivno mrežo znotraj JZS, izstopa več oseb, povezanih z judo klubom Bežigrad ter podjetjem Datastat. Tako so nam viri zaupali, da je bil prav Peter Sevnik na zadnjih volitvah za predsednika Judo zveze Slovenije kandidat Sašo Lindiča.Sedanji predsednik Judo zveze Slovenije Bogdan Gabrovec, nekdanji predsednik Lovrencij Galuf in Peter Sevnik. (Foto: Posnetek zaslona-Delo)Pomembno vlogo zaseda Nik Lemež, podpredsednik Judo kluba Velenje in predsednik IT komisije JZS. Lemež naj bi bil, po dostopnih informacijah, tudi pogodbeni sodelavec Datastata, podjetja, ki ga je soustanovil Saša Šindič. Kot smo opazili, pa je tudi aktualni mestni svetnik Socialnih demokratov v mestnem svetu občine Velenje.Nik Lemež je bil na listi Socialnih demokratov v Velenju izvoljen za mestnega svetnika. (Foto: Posnetek zaslona- SD Velenje)V mrežo sodi tudi Anja Dobovšek, trenerka v JK Šiška in zaposlena v Datastatu kot strokovnjakinja za podporo strankam.Anja Dobovšek, še en kader Datastata s katerim ŠIndič vpliva na delovanje Judo zveze Slovenije. (Foto: Posnetek zaslona-Datastat)Eden najvplivnejših v strukturi je Mitja Jenuš, podpredsednik JZS, ki je tik pred volitvami februarja 2024 ustanovil kar 28 novih judo klubov – vsi registrirani na istem naslovu v Mariboru. To dejanje sproža resne dvome o transparentnosti in namenu registracij. Mitja Jenuš, sedanji podpredsednik Judo zveze Slovenije in zastopnik 28 "judo klubov" v Sloveniji. (Foto: Posnetek zaslona-Youtube)Brane Vuzem, nekdanji član Izvršnega odbora JZS in dolgoletni predsednik komisije za pasove, po mnenju virov skrbi, da tekmovalci iz določenih klubov hitro napredujejo v pasovih.Trener Judo klub Triglav Kranj Brane Vuzem in njegova varovanka, judoistka leta 2022 Anka Pogačnik. (Foto: Posnetek zaslona- 24ur, Žiga Košec)V trenutni sestavi komisije sicer zaseda le mesto člana. Miro Bilič, trener JK Bežigrad, vodi Komisijo za tekmovanja in antidoping, po nekaterih informacijah pa naj bi bil prav tako pogodbeno povezan z Datastatom. Ob zadnji zlati olimpijski kolajni varovanke JK Bežigrad Andreje Leški pa je tudi razkril, da skupaj s Šindičem sedita v upravnem odboru kluba.Miro Bilič, še en dolgoletni akter v JK Bežigrad in tesno povezan s Sašom Lindičem. (Foto: Posnetek zaslona-Facebook Miro Bilič)Soustanovitelj Datastata Mitja Železnikar je predsednik JK Ig in, po informacijah virov, prav tako del notranjega kroga vplivne strukture znotraj JZS.Mitja Železnikar, soustanovitelj podjetja Datastat in še eden izmed posameznikov iz kroga Sašota Šindiča. (Foto: Posnetek zaslona- Datastat)Zelo izpostavljen je tudi Aljaž Sedej, generalni sekretar JZS, mednarodni sodnik in dolgoletni član JK Bežigrad, ki zaseda tudi mesto v sodniški komisiji zveze. Predvsem pa skrbi, da s kontroliranimi intervjuji in izjavami za osrednje medije zakriva resnično sliko, kar se sedaj dejansko dogaja.Sedanji generalni sekretar Aljaž Sedej, še eden iz Judo kluba Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona- Judo zveza Slovenije)Vplivno funkcijo zaseda še en bivši predsednik JK Bežigrad – Simon Mohorovič, zdaj podpredsednik JZS in član Komisije za tekmovanja in antidoping. Njegovo predsedovanje klubu JK Bežigrad je potekalo med letoma 2012 in 2020.Simon Mohorovič se predstavlja tudi za inovatorja na področju parfumov. Bil pa je tudi predsednik JK Bežigrad in je aktualni podpredsednik JZS(Foto: Posnetek zaslona- Youtube)Posebno vlogo ima tudi Darko Kraševec, član častnega razsodišča JZS. Je eden redkih, ki ima formalna pooblastila za vodenje upravnih postopkov znotraj zveze. Po mnenju virov skrbi, da se interni postopki rešujejo "znotraj hiše", zlasti kadar gre za domnevne nepravilnosti posameznikov, povezanih s klubom Bežigrad. Kraševec je bil med letoma 2020 in 2024 tudi predsednik JK Sokol, ki naj bi po nekaterih ocenah deloval kot podružnica Bežigrada. Tudi Kraševcu politika ni tuja. Med drugim je bil tudi generalni sekretar vlade, ko je bil predsednik vlade dr. Miro Cerar. A je zaradi nekaterih razkritih afer nekdanji sodnik septembra 2016 ponudil odstop.Darko Kraševec, nekdanji generalni sekretar v vladi Mira Cerarja in še eden izmed operativcev iz kroga Saša Šindiča in JK Bežigrad. (Foto: Posnetek zaslona-Judo zveza Slovenija)V ozadju najdemo tudi Roberta Kojca, nekdanjega člana stranke Alenke Bratušek in sedanjega sekretarja na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu. Znotraj JZS vodi Komisijo za kate, hkrati pa ima zamrznjen status predsednika JK Polyteam, kjer še vedno deluje kot trener.Robert Kojc kot predstavnik nekdanje stranke Alenke Bratušek, zdaj Gibanje Svoboda s Karlom Erjavcem na soočenju za parlamentarne volitve v letu 2014. (Foto: Posnetek zaslona-24ur, Damjan Žibert)Najbolj zaskrbljujoče so informacije, da so posamezniki iz istega kroga pred volitvami ustanavljali nove judo klube, pogosto z minimalnim številom članov in brez tekmovalne dejavnosti, da bi si s tem zagotovili večji vpliv na volilne procese znotraj JZS.Tak primer je Mitja Jenuš, ki je v zgolj nekaj dneh ustanovil 28 klubov, vsi s sedežem na istem naslovu v Mariboru. Večina teh klubov še danes nima javno objavljenih aktivnosti. Kasneje je v medijih pojasnjeval, da je le naredil preizkus zaradi ohlapnih pravil na JZS. Kot je razbrati s javnih podatkov, je Jenuš ustvaril kar 28 podružnic svojega judo kluba Apolon po različnih predelih Maribora in njegove bližnje okolice.Mitja Jenuš je v začetku februarja 2024 ustanovil kar 28 judo klubov. Po podatkih sodeč lahko sklepamo, da je ustanovil 28 "hčerinskih društev" pod svojim Judo klubom Apolon. (Foto: Posnetek zaslona-Ebonitete.si)Kaj pomeni to za slovenski judo?Če se trditve izkažejo za resnične, slovenski judo ni več pod nadzorom športne stroke, temveč poslovno-interesnega omrežja, ki si je podredilo delovanje športne zveze, volilne procese, podeljevanje pasov, izobraževanja, sodniške odločitve in celo nastope v reprezentanci. Posledice za mlade športnike, poštenost tekmovanj in mednarodno verodostojnost slovenskega juda so lahko uničujoče.Jasno je, da je med taborom Marjana Fabjana (JK Sankaku) in Šindičevo mrežo (JK Bežigrad + Datastat) prišlo do ostrega spora, ki se zdaj manifestira tudi v obliki razkritij, intervjujev, javnih pisem in domnevne »me too« afere, ki je eksplodirala pred kratkim. Mi zelo sumimo, da so tudi domnevne žrtve Fabjanovih spornih dejanj prihajajo iz omrežja klubov, ki so pod kontrolo hobotnice Datastat-JK Bežigrad.Trener juda Marjan Fabjan. (Foto: Posnetek zaslona-Metropolitan)Ob pogledu na razplet dogodkov se postavlja vprašanje: gre za iskreno željo po razčiščevanju nepravilnosti ali za spretno vodeno kadrovsko in politično ofenzivo znotraj zveze, kjer je v ozadju predvsem boj za moč in nadzor nad slovenskim judo prostorom? Eno je jasno – prihodnost Judo zveze Slovenije ne bo odločena zgolj na blazinah, temveč tudi za zaprtimi vrati sejnih sob in pisarn.Luka Perš

Sat, 5. Jul 2025 at 21:22

1673 ogledov

Milijon in pol za beneški stolp v Glemu: parkirišče za izbrance Čeferinove elite iz Zahodnega Balkana ali resen kupec?
Ali zgodba beneškega stolpa v vasici Glem v Mestni občini Koper dobiva novo poglavje? Vse kaže, da sta zakonca Daniel Vaughan-Whitehead in Mira Celin Vaughan-Whitehead oziroma globalistična organizacija Fair Wage, pod formalnim zastopstvom Urše Zajc — žene Luke Zajca, dolgoletnega tesnega sodelavca in bližnjega sorodnika predsednika UEFA Aleksandra Čeferina — sprejeli odločitev, da bodo nepremičnino v vasici Glem prodali.Cena za nakup znamenitega beneškega stolpa znaša milijon in pol evrov.Na tem mestu pozivamo vse tiste premožne ljudi v državi, ki jih nima pod kontrolo ostanek koroškega #vzporednegamehanizma, obalni hirajoči ostanki neformalnega omrežja Komandos, akterji in operativci, povezani s podjetjem Splošna plovba Portorož, grobarski bančniški klan, ki mu poveljuje nepomemben mali državni uradnik z ekipo operativcev blizu Luke Koper, ter vzporedni rdeči kapital iz Češke, Republike Srbske, Avstrije, Švice in še od drugod…Naj se ti posamezniki in podjetniki opogumijo, vložijo svoj denar in s tem uničijo t. i. parkiriščno operacijo stolpa v Glemu, s katero vsi zgoraj omenjeni akterji že leta zlorabljajo to nepremičnino za svoje prikrite igre. Če se to zgodi, se jim bo — brez dvoma — ZMEŠALO!V uredništvu #Prava smo povsem nehote začeli spremljati zgodbo o znamenitem beneškem stolpu v vasi Glem v Mestni občini Koper, na območju slovenske Obale. Zdi se, da gre za še eno nepremičninsko operacijo, a ko smo začeli brskati, so se zadeve hitro zapletle in pokazale politično-gospodarske povezave, ki so značilne za zakulisje slovenskega nepremičninskega prostora. Zgodba bi morda ostala spregledana, če ne bi novinar portala Domovina, Nenad Glücks, po naključju razkril povezave, ki so sprožile val vprašanj in preiskav.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaKot je razkril Glücks, je bila v neposredni bližini stolpa večkrat opažena Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina. Še bolj pa je dvignilo prah dejstvo, da je zastopnica švicarske družbe Fair Wage, trenutne lastnice stolpa, postala Urša Zajc — žena Luke Zajca, dolgoletnega sodelavca Aleksandra Čeferina.To odkritje je bilo dovolj, da smo se v uredništvu odločili raziskati ozadje tega vse bolj kontroverznega nepremičninskega posla.Aleksander in Barbara Čeferin. (Foto: Posnetek zaslona-Onaplus)Kako je Viljem Šantavec ostal brez stolpa?V preiskovalnih člankih, ki smo jih objavili v zadnjih mesecih, smo razkrili, kako je nekdanji lastnik stolpa, arhitekt Viljem Šantavec, pod nenavadnimi pogoji moral prodati svojo nepremičnino Mestni občini Koper. Kot je hitro postalo jasno, je stolp postal le še eno izmed t. i. »parkirišč« za nepremičninske manevre, povezane z vplivnimi posamezniki. Tokrat je domnevno vlogo odigrala globalistična mreža Fair Wage s sedežem v Švici.Foto: Prava.siProdaja Fair Wage-u je bila le prvi korak. V članku Kdo so ključni akterji globalistične mreže Fair Wage, ki stojijo za nakupom stolpa v Glemu? smo podrobno razkrili ključne slovenske in tuje akterje, ki stojijo v ozadju tega vprašljivega posla.V nadaljevanju, v prispevku [Ekskluzivno] Dokumenti zemljiške knjige: Zadeva Glem – Kako je Viljem Šantavec izgubil zemljišča v korist mreže Fair Wage, smo z uradnimi izpiski dokazali, kako neformalna mreža s poznavanjem zakonodaje in pravnih vrzeli spretno manipulira postopke in prevzema ključne nepremičnine. Glem je le eden izmed mnogih primerov v naši državi. Takšnih Glemov je v naši državi na stotine! Kje so naše neodvisne institucije !!!!!????????????Foto: Posnetek zaslona Prava.siPosebej pomenljivo je dejstvo, da je Mestna občina Koper pod vodstvom župana Aleša Bržana pred prodajo hitro in precej potiho izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. To je sprožilo val vprašanj o morebitnih zakulisnih dogovorih med občino, odvetniškimi omrežji in tujimi vlagatelji.Foto: Prava.siV člankih Ali je bila kupnina za stolp v Glemu cena, da Čeferinu Janez Štarman ne odvzame odvetniške licence? in »Zasebni biznis akterjev omrežja obalnega odvetnika Janeza Štarmana v zadevi Glem izrabilo Čeferina za svoje parkirišče?« smo analizirali, kako naj bi bil nakup stolpa del širšega politično-pravnega zavarovanja interesov določenih elit.Vse kaže, da je stolp le ena v nizu »parkiriščnih« nepremičnin — objektov, ki so formalno v lasti tujih ali nepovezanih podjetij, v resnici pa služijo domačim elitam za prikrite investicijske in politične manevre.Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.netPresenečenje: Stolp naprodajOb nedavnem pregledu oglasov na portalu Nepremičnine.net smo presenečeno opazili tudi oglas za znameniti stolp v Glemu. Po slabih petih letih lastništva ga želi Fair Wage prodati — za kar 1,5 milijona evrov. V spletnem mediju Regional Obala so razkrili, da si globalistična organizacija Fair Wage obeta kar 900 tisoč evrov dobička. Leta 2020 so stolp v Glemu kupili za 625 tisoč evrov. (Foto: Posnetek zaslona-RegionalObala) Kot smo opazili na svetovnem spletu, je o tej novici prvi poročal obalni lokalni spletni medij RegionalObala z naslovom 'ČEFERINOV' STOLP V GLEMU IŠČE NOVEGA LASTNIKA: Švicarsko podjetje ga prodaja za 1,5 milijona evrov. Med drugim so razkrili, da si Švicarji v tem poslu obetajo več kot 800 tisoč evrov čistega dobička!, saj so ga leta 2020 kupili od Mestne občine Koper za ceno 625 tisoč evrov. Opis in telefonska številka prodajalca nepremičnine v Glemu. Pokličite jih in boste hitro ugotovili, ali so pripravljeni prodati nepremičnino komur koli ali pa gre le za eno izmed mnogih "nepremičninskih parkiriščnih" operacij? (Foto: Posnetek zaslona- Nepremičnine.net)V oglasu je navedena telefonska številka, za katero lahko z veliko verjetnostjo sklepamo, da pripada Urši Zajc, formalni zastopnici Fair Wage v Sloveniji in soprogi Luke Zajca, tesnega zaupnika Aleksandra Čeferina. Ali pa kateremu od zakoncev Whitehead Vaughn. Ta oglas potrjuje dolgoletne sume, da objekt nikoli ni bil kupljen z namenom trajnostne uporabe, ampak kot prehodna točka v kompleksnem procesu prenosa lastništva, čiščenja zemljiškoknjižnih zapisov in zakulisnega urejanja interesov.Primer Glem močno spominja na znano stavbo na Litijski 51 v Ljubljani, ki je po propadu podjetja Hermes dolga leta samevala kot »parkiriščna nepremičnina«, da je na koncu pristala v državni lasti.Pred letom 2019 je bil znameniti beneški stolp v vasi Glem v lasti priznanega arhitekta Viljema Šantavca. Leta 2019 je Mestna občina Koper izvedla izbris vseh hipotek, ki so bremenile nepremičnino, kar je omogočilo nadaljnje prodajne postopke. V istem letu je stolp prešel v last švicarske organizacije Fair Wage, ki se navzven predstavlja kot zagovornica pravičnega plačila in etičnih poslovnih praks.V obdobju od leta 2020 do 2024 je objekt sameval, v njegovi neposredni bližini pa so bile večkrat opažene osebe, povezane s slovenskim politično-pravnim omrežjem, med njimi Barbara Čeferin, soproga predsednika UEFA Aleksandra Čeferina, ter Urša Zajc, žena dolgoletnega sodelavca Čeferina in hkrati uradna zastopnica Fair Wage v Sloveniji.Junija 2025 se je zgodil nov preobrat — beneški stolp v Glemu se je pojavil v oglasih za prodajo, z izhodiščno ceno 1,5 milijona evrov.Izračun na spletni strani Nepremičnine.net, koliko bi plačevali na mesec, če bi za nakup stolpa v Glemu vzeli kredit za dobo dvajset let. (Foto: Posnetek zaslona-Nepremičnine.net)Zakaj bežijo "Švicarji"- zakonca Whitehead Vaugnh? Ali pa je globalistična organizacija Fair Wage opravila vlogo "dežurnega parkirišča" za neformalno kriminalno združbo, ki se hoče že od leta 2017 polastiti beneškega stolpa v Glemu?So Švicarji oziroma zakonca Whitehad Voughn dojeli/la, da so zgolj orodje v rokah slovenskih omrežij? Težko je verjeti, da bi izkušeni akterji, kot je Daniel Vaughan-Whitehead, sicer znan tudi kot eden vodilnih obrazov pri organizaciji Fair Wage Network, v Slovenijo vstopili brez natančne analize razmer.A praksa kaže, da je Slovenija s svojo specifično prepletenostjo politike, pravosodja, odvetniških omrežij in lokalnih interesov izjemno zapleten prostor za vsakogar, ki ni »domačin«. Sestri Maja in Mira Celin. Maja Celin se je v preteklosti pisala Markežič in je bila zaposlena v organizaciji Fair Wage, zdaj deluje v kadrovski službi SB Izola. Mira Celin je uslužbenka IFO, s katero pogodbeno sodeluje njen mož, Daniel Vaughan Whitehead, ustanovitelj globalistične mreže Fair Wage.Foto: Posnetek zaslona-XJe mogoče, da so švicarski lastniki po nekaj letih lastništva spoznali, da v tej igri nimajo dejanske avtonomije? Da so v resnici zgolj vmesna postaja, prehodna plast v dolgi verigi prenosa lastništva, pri čemer ključne niti vlečejo posamezniki, povezani s slovenskim odvetniškim, političnim in gospodarskim podzemljem?Če je odgovor pritrdilen, potem je jasno, zakaj želijo čim prej izstopiti iz projekta in se umakniti iz slovenskega prostora, ki je vse prej kot predvidljiv in pregleden.Je bil projekt že od začetka načrtovan kot prehodna postaja za prenakazovanje lastništva? V Sloveniji smo v zadnjih desetletjih že ničkolikokrat videli podobne scenarije.Kupci iz tujine, pogosto pravne osebe z domnevno visoko stopnjo ugleda, prevzamejo nepremičnino, ki nato nekaj let formalno sameva, medtem pa se v ozadju pripravljajo pravne, finančne in kadrovske spremembe, ki nepremičnino na koncu pripeljejo v »prave« roke.Je bil Glem točno takšen primer? Ali je Fair Wage s prevzemom stolpa v resnici zgolj omogočil slovenskim elitam, da so začasno parkirale lastništvo, počistile zemljiškoknjižne zapise, odstranile hipoteke in druge ovire, nato pa čakale na ugoden trenutek, ko se objekt lahko »legalno« prenese na končnega kupca?Če drži ta teza, potem prodaja danes ni presenečenje, temveč logičen zaključek zamaskiranega procesa, ki je trajal zadnjih pet let.Kdo bo novi lastnik stolpa – resen kupec ali nova izmišljena figura iz slovenskega omrežja? Je mogoče, da novi kupec ne bo neznanec, temveč zgolj nov člen v znanem omrežju, ki se vrti okoli obalnih odvetnikov, vplivnih posameznikov in politikov, ki že leta krojijo nepremičninsko dogajanje v tem delu Slovenije? Ne gre prezreti dejstva, da je Mestna občina Koper pred prodajo stolpa Fair Wage-u ekspresno izbrisala vse hipoteke, ki so bremenile nepremičnino. Takšni postopki sicer lahko sledijo zakonskim določilom, a hkrati odpirajo legitimna vprašanja o tem, kdo je iz tega izbrisa imel koristi.Koprski župan Aleš Bržan in nepoklicni podžupan, odgovoren za zemljiške in pravne zadeve in predsednik Odvetniške zbornice Slovenije Janez Starman. (Foto: Posnetek zaslona-EKoperCapodistria)Je župan mestne občine Koper Aleš Bržan v tej zgodbi zgolj formalni izvajalec občinskih odločitev svojega nepoklicnega podžupana in predsednika Odvetniške zbornice Slovenije Janeza Starmana ali pomemben člen v kompleksnem omrežju, ki je v ozadju dogajanja?Ali bo primer Glem postal le še eden izmed madežev globalistične organizacije Fair Wage, ki jo sicer skrbno gradijo skozi akademske prispevke, konference in kampanje?Foto: Posnetek zaslona-Prava.siProdaja stolpa v Glemu torej ni le običajen nepremičninski oglas. Je znak, da se nekaj v tem projektu premika – in to ne nujno zaradi tržnih razlogov. Preveč je sence, preveč neodgovorjenih vprašanj in preveč znakov, da gre za zapleteno igro interesov, ki presega običajne meje trga. Luka Perš

Thu, 3. Jul 2025 at 23:41

1565 ogledov

Obrambni izdatki in politične igre: Ali Levica in SD res mislita, da so volivci naivneži in TOTALNE BUDALE!?
Leta 1991 je Slovenija postala končno samostojna država. Eden prvih ciljev mlade države je bil vstop v Evropsko unijo in zvezo NATO. Leta 2003 smo na referendumu z večino potrdili vstop v obe organizaciji.Popolnoma normalno je, da se po dvajsetih letih članstva v teh povezavah v Sloveniji pojavljajo — včasih utemeljene, drugič pa predvsem ideološke — kritike obeh mednarodnih organizacij.Če v Sloveniji še vedno prevladuje večinska naklonjenost Evropski uniji, pa je NATO že od prvega dne odlična tema za notranjepolitične spopade. Ni čudno, da že od vstopa poslušamo pozive, naj Slovenija izstopi iz zveze. A realnost je taka, da se je treba držati dogovorov. Tudi sam sem kot mladoleten fant nasprotoval vstopu v NATO, a dvajset let kasneje mi je jasno, da je treba mednarodne zaveze spoštovati — če želimo, da nas kdo resno jemlje.Foto: Posnetek zaslona- DomovinaSlovenija bi kot članica morala za obrambo namenjati dva odstotka BDP. A kot se spodobi za našo realnost, smo na obrambne izdatke v preteklosti več ali manj pozabljali. Zdaj pa nas je dohitela stvarnost.Foto: Posnetek zaslona-Info360Zaradi trenutne geopolitične situacije so vse članice v zvezi NATO sprejele odločitev, da bodo do leta 2035 povečale obrambne izdatke na kar pet odstotkov BDP. To pomeni, da bomo morali tudi v Sloveniji v bližnji prihodnosti nameniti približno tri milijarde evrov za obrambo. Za primerjavo — to je še vedno manj, kot zapravimo za našo »slavno« javno zdravstvo.Slovenija pa ne bi bila Slovenija, če tudi ta mednarodni dogovor ne bi postal del domačega političnega cirkusa. Predvsem v dveh ključnih, a manjših vladnih strankah — Socialnih demokratih (SD) in Levici — že teče znano sprenevedanje.Brez zamere, ampak ali res mislijo, da so njihovi najbolj zvesti volivci, oprostite izrazu — popolne budale? Kljub nekajdnevnemu izgovarjanju so novinarji N1 Slovenija v članku Ko ministri ne vedo, kaj potrjujejo, in ne glasujejo niti za lastne pobude jasno pokazali, da so bili vsi ključni ministri iz vrst SD in Levice seznanjeni z vsebino, ki so jo kasneje sprejeli na seji vlade.Po poročilu N1 so ministri SD in Levice povsem seznanjeni z vsebino, ki so jo na vladi sprejeli. Pa so se vseeno začeli izmikati kot v gledališču slabih izgovorov. Vrhunec pa je seveda izjava ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, da ni glasoval, ker mu je začel dopust. Bravo, res prepričljivo! Kot da bi zaradi dveh ur dopusta kar pozabil podpisati svojo prihodnost.Foto: Posnetek zaslona-N1 SlovenijaTorej, dragi državljani, ali res pričakujejo, da bomo verjeli, da so ti “ključni” ministri tako zasedeni s svojimi počitnicami, da ne vedo, o čem glasujejo? Ali je morda res, da vladno vodstvo igra igro “Ne vidim, ne slišim, ne govorim”, da bi lahko zanikali svojo odgovornost?Foto: Posnetek zaslona- PožareportAli gre vse skupaj za popolno manipulacijo? Za dobro režirano predstavo, s katero skušajo zavajati svoje volivce in prikriti pravo motivacijo? Če nadaljujejo s tem cirkusom, potem me zanima — ali si res zaslužijo, da jim še kdo zaupa?Ali pa gre za še preprostejšo razlago: morda SD in Levica nasprotujeta povišanim obrambnim izdatkom zgolj zato, ker bodo ključne odločitve o milijardah sprejemali drugi — konkretno, morebitno novo državno podjetje za vojaško-obrambno industrijo.Naj spomnim še na en detajl: nekdanji državni sekretar za obrambo Damir Črnčec je končal kot svetovalec za korporativno varnost v upravi SDH. Glede na to, da bo v prihodnjih letih na voljo velik kapital, je jasno, da bi SD rad imel prste zraven. Ker očitno niso del te igre, zdaj gledamo to predstavo nasprotovanja.Ne bo nas čudilo, če bo naslednja slovenska vlada vstopila v svojo verzijo afere Patria. Večinski mediji že zdaj testirajo teren — zgodbe o trgovini z orožjem iz časa osamosvojitve se očitno vračajo kot politično orodje.Zato bo tematika obrambnih izdatkov deležna še veliko pozornosti. Pričakujte afere. Pričakujte oddaje Tarča. Pričakujte kolesarje na ulicah. Saj vemo, kaj to pomeni: da bo na naslednjih volitvah zmagale tiste politične sile, ki jih tranzicijska levica najbolj prezira in ideološko sovraži.Foto: Posnetek zaslona-Nova24tvZakaj sem zapisal tako provokativno tezo? Preprosto. Ker se tranzicijska levica že od osamosvojitve dalje uspešno izognila odgovornosti v dveh ključnih krizah, medtem ko se njihove sprte frakcije med seboj borijo za oblast, stroške pa vedno nosi desna vlada z levim političnim priključkom, ki mora le opraviti vlogo raka. Tako bo, kot kaže, tudi tokrat. Nekdanji podnajemnik pri moji praprababici že nekaj časa pravi, da tokrat golo sovraštvo do desnice preprosto ne bo dovolj za zmago levega političnega pola. Bomo videli, kdo bo imel prav. Najkasneje marca ali aprila 2026.Luka Perš
Teme
AndrejRibič 30milijonov oškodovanjejavnihsredstev Stelkom ElektroLjubljana analiza letnaporočila bilance Žvižgač Irupogodbe

Zadnji komentarji

Prijatelji

NAJBOLJ OBISKANO

OBŠIRNA ANALIZA DOKAZUJE, DA IMA ŽVIŽGAČ PRAV! Ocenite sami, ali je Ribič odgovoren za več milijonsko oškodovanje STELKOMA!!!