Med koreninami in listi rastline tečejo električni tokovi z majhno električno napetostjo. Z elektrodami lahko merijo električni upor in ga pretvorijo v slišni zvok s sintisajzerjem. Tako lahko slišimo lepe zvoke, zlasti zdravilnih rastlin- zelišč in začimb. Rastline se odzivajo tudi na dotik in spremembe v okolju.
V drevesnici Koper so pritdili elektrode na drevo in poslušali njegove ubrane zvoke. Ko pa so odtrgali en sam list, so zvoki prenehali.
V prilogi je video o zelo starem božičnem kaktusu, ki oddaja lepe zvoke. Lastnica pravi, da je rastlina prava glasbenica, včasih pa preneha peti, na primer, ko gospa odide iz sobe. Pravi, da manjše rastline več pojejo, tudi v odvisnosti od njihovega razpoloženja ali glede na misli in čustva navzočih oseb.
Napravo za snemanje zvokov rastlin so razvili v italijanskem mestu Damanhur, kjer že 30 let proučujejo, ali imajo rastline inteligenco. Ugotovili so, da če so zadovoljne, lepše pojejo.
Dr. Pjotr Petrovič Garjajev je povedal:
Že zdavnaj je bilo znano, da rastlina, če vplivamo nanjo, čuti človeka. V enem od poskusov smo rastlinam pošiljali človeški govor v ruskem, angleškem in nemškem jeziku v algoritmu določene prošnje. V poskusih s profesionalnimi genetiki smo uporabili pšenico in ječmen. Seme smo obsevali z rentgenskim žarkom. Pri klitju so začele nastajati določene mutacije, semena so dajala 'monstrume' in dejansko so bila neuporabna. Rastline smo nato prosili, naj obnovijo svoje kromosome, ki so bili poškodovani zaradi sevanja. In vsa semena so popravila svoje kromosomske poškodbe.
Vir: https://www.sensa.si/osebna-rast/lingvisticno-valovna-genetika-cez-100-let-medicina-ne-bo-potrebna/
Profesor biologije Francis F. Broman na ameriškem glasbenem konzervatoriju Temple Blue College in njegovi študenti (glasbeniki) so delali poskuse z bučami. Na enem polju buč so osem tednov predvajali evropsko klasično glasbo 18. in 19. stoletja, na drugem pa rock. Na prvem polju so se rastline nagnile proti zvočnikom, medtem ko so se na drugem polju rastline nagnile stran od zvočnikov. Podobne rezultate so dosegli s koruzo, cinijami in žametnicami. Nekatere rastline na ``rockovskem'' polju so zrasle nenormalno visoke in imele premajhne liste, nekatere pa so bile pritlikave ali zakrnele. Že dva tedna po začetku poskusa so ovenele vse žametnice, medtem ko so žametnice ob klasični glasbi krasno cvetele. Rastline pod vplivom rocka so porabile več vode. Pregled korenin po osemnajstem dnevu je pokazal, da so korenine ``rockovskih'' rastlin rasle slabo. Bile so redko razvejane s povprečno dolžino 2,5 cm. Korenine rastlin na polju s klasično glasbo so bile gosto razvejane in imele povprečno dolžino 10 cm.
Ko so primerjali kompozicije za orgle Johanna Sebastiana Bacha in klasične kompozicije za sitar, tradicionalni indijski inštrument, so se rastline, ki so poslušale Bacha, nagnile za 35 stopinj proti zvočnikom. Rastline, ki so poslušale tradicionalno indijsko glasbo, pa so se nagnile celih 60 stopinj proti zvočniku, kot bi se z vsemi silami poskušale dotakniti izvora zvoka.
Vir: Marjan Kogelnik Face Book
Feb 04, 2017