Članek
Selfiji kot simptom narcizma
Objavljeno Apr 08, 2014

V ponedeljek sem na Radio Center odgovoril na par vprašanj o t. i. Selfijih. Sem pa jezen sam nase: lahko bi jih zajebal in se oglasil z: »Najboljši miks za vso Slovenijo« … – tako pa jih brezplačno zalagam z raznoraznimi interpretacijami – tokrat sem jim razložil Selfije. Mogoče ne bo narobe, če par stvari ovekovečim tudi na tem mestu. Ker: kaj točno je šlo v eter ne vem. Želim pa biti izčrpen, ker sem (naknadno) na netu prebral nekaj netočnosti v povezavi s Selfiji.

Self se v slovenščino prevaja kot Sebstvo. Torej, če Jaz (instanca Jaza/Ega) motri (se »gleda«) sebe, se sedaj pogosto govori o Selfu/Sebstvu. Koncepta Selfa Freud ni uporabljal. So ga pa uporabljali nekateri poznejši psihoanalitiki. Tudi jaz koncepta Selfa načeloma ne uporabljam.

Pri Selfiji (kot fotkah) gre za samofotografiranje – sedaj kar s telefoni. Sedaj, ko ima vsak mulc/mula že telefon, ki vsebuje tudi fotoaparat, se to da, in to na zelo enostaven način, in potem fotka roma direktno na net, na FB. Že na svojem FBju sem opazil, da se mnogi moji frendi »samofotkajo« in to dajejo na FB na vpogled oz. lajkanje/všečkanje tudi drugim. Eni moji FB frendici, ki se je nekaj »spogledovala« s psihoanalizo/psihoterapijo sem pred nekaj meseci na zasebno pošto (!) zelo prijazno in dobrohotno namignil, da to, kar se ona gre, ko domala vsak dan/teden daje na FB novo svojo fotko »ni OK«. Razložil sem ji koncept patološkega narcizma, v upanju, da jo »streznim«, da jo kaj naučim, torej da bo spoznala, da pretirava in da ima dejansko deficit v samopodobi. Rezultat pa je bil, da me je izbrisala kot FB frenda in me celo blokirala. Nisem jo žali, samo prijazno/dobrohotno sem jo opomnil oz. sem jo hotel nekaj (avto)analitičnega naučiti. Razvila je neverjetni bes - jasno, kot se za patološkega narcisa pač spodobi.

Za Radio Center sem v tej zvezi še dodal, da je prepogosto fotkanje samega sebe in dajanje na FB resnično simptom – in to simptom patološkega narcizma oz. deficita v samopodobi (v Egu/Jazu/Selfu). Simptom je tako ali tako vse, kar se gremo v tem življenju. Simptom je tudi tipa/koncept avatarja, ki ga imamo na FB in tudi pogostost menjanja. »Stare baba«, ki bi bile rade še vedo seksualno atraktivne in komunikacijsko sprejemljive seveda ne bodo dale na svojo profilno fotko sedanji (starikav) obraz nje same, pač pa neke rožice, ptičke, zvezdice, utrinke iz narave, živali(ce). Nekatere so na fotki »od daleč« – da se pač ne vidijo obrazne gubice (druge so od blizu zato, da se ne vidi telesni špeh – tretje kažejo svoje /velike/ joške).  Moški, ki ve, da ima veliko grehov, tudi (nezavedno) ne bo dal na svojo profilno fotko svojega obraza. Anonimni profili so (načeloma) posebno poglavje psihopatologije.

Sicer pa Selfiji ne predstavljajo neke hude patologije, kot lahko preberemo v Žurnalu24. http://www.zurnal24.si/selfiji-so-znak-resne-psihicne-bolezni-clanek-228701 V članku psihiater David Veal pravi, da so Selfiji lahko nevarni: »Dva od treh pacientov, ki imajo slabo samopodobo, sta v času porasta pametnih telefonov začela trpeti za hudo motnjo nenehnega delanja selfiejev.« No, jaz sem bolj previden pri etiketiranju ljudi s pacienti. Res je, da se tu in tam – morda 1 na 100(0) najde obsedenec, ki ima res skrajno/totalno poškodovano samopodobo (Ego/Jaz/Self). Toda takšnih patoloških razsežnosti vsi Selfiji (samofotografiranje) pač nimajo. Res pa je, da danes živimo v družbi patološkega narcizma (prednjačijo Američani, pa tudi Slovenija je zelo narcistična nacija). Narcizem je osebnostni trend, in sivopovprečnežem se že po definiciji slabo piše – ni pa nujno, da ti sivopovprečneži niso srečni. Patološki narcisi slovijo ravno po tem, da niso srečni in da so obsedeni s storilnostjo in javnim priznanjem (aplavzom, lajkanjem/všečkanjem, titulami …). Če niso deležni pohvale so depresivni, včasih celo besni.

Medtem ko omenjeni psihiater trdi, da je zdravljenje ujetnikov self-fotkanja (samofotografiranja) dolgotrajno in naporno, bi jaz rekel, da je zdravljenje nemogoče, ker ne gre za bolezen, pač pa za osebnostno specifiko/motnjo oz. deformacijo. Pogojno ljubeči starši – bodisi mama ali oče, ali celo oba – botrujejo deficitu v samopodobi. S psihoterapijo oz. z vodenim pogovarjanjem je mogoče takšnega narcisa vsaj malo strezniti, mu nakazati, da ima v glavi napačne (subjektivne) prestave in občutke o sebi.

V paradigmo Selfijev se pogosto ujamejo tudi navadne ovce, sivopovprečneži. Torej: Selfiji so tudi modni trend, ki mu naseda veliko mladih. Torej – nezavedna fantazma se pri njih glasi: »Ker to delajo vsi, se fotkam tudi jaz – da pač ne bom zaostajal, ne bom črna ovca.« Fenomen sugestibilnosti je vsesplošen. Resnično problematični pa so patološki narcisi, ki so imeli pogojno ljubeče starše, morda predvsem očeta – ker: dekleta so zagotovo tista, ki se bolj pogosto fotkajo in preverjajo svojo lepoto pri drugih. Narava kastracijskega kompleksa je pač taka, da se dekleta/ženske kronične ujetnice moškega pogleda. Same sebi si morajo biti všeč, da so srečne. Mnoga dekleta/ženske, ki niso bila deležna primerne/zadostne (ojdipske) očetove ljubezni, so kronično obremenjene s svojim izgledom/videzom (Selfom). Nekaterim se »zgodijo« motnje hranjenja (anoreksija, bulimija, prenajedanje …). Deficit v samopodobi in nizka samozavest je v domeni tistih deklet, ki jim oče ni dal priznanja – v smislu: »Ti si moja princeska – takšna kakršna si, si najlepša zame!«.

FB-ekshibicionizem v obliki Selfijev in ostalih »avtopromocijskih« fotk je bolj (v povprečju) domena žensk. Moški se na FB-ju bolj »kurčijo« z dejanji oz. s »kastracijsko pretečimi« fotkami in informacijami. Narcistični moški sebe seveda prav tako javnosti ponujajo s fotkami, malce zrelejši pa bolj z dosežki. Funkcionalno odrasli ljudje se pri avtopromocijo bolj zadržani – izjema so lahko določeni marketinški pristopi, ki so na videz lahko narcistični, v resnici pa gre samo za marketinški pristop.
Posebno poglavje so fotke iz mladosti. Starajoči se ljudje – tisti, ki jih staranje zelo skrbi/moti – dajejo na FB številne fotke, kjer so bili še mladi, všečni in vizualno/seksualno atraktivni.

No, še veliko bi se dalo povedati, vendar naj bo za danes dvolj. Kost za glodanje in avto(psiho)analizo - predvsem fejstbukovcev..

 

", pač pa neke rožice, ptičke, zvezdice, utrinke iz narave, živali(ce). " Jaz bi tu samo dodal zivalce v smislu macke, mackice in podobne pickice. :D

1990 let smo bili na fotografijah taki, kot smo dejansko bili. Možnosti retuše so namreč bile - minimalne. S prihodom interneta in photoshopa pa so nam ponudili možnost, da smo kar naenkrat "lepši". Ja, s svojo podobo se mnogim ni enostavno sprijazniti. Še posebej ženskam. Zato lepotne operacije, v žnable botoks, v joške silikon. Itd., itd. Sem pa prepričan, da se normalen človek zlahka sprijazni s svojo podobo, kakršnakoli že je. Vsi, ki tega ne zmorejo so - nenormalni. Nezadovoljni s sabo. V težavah. Kandidati za psihoterapijo. Če to svojo težavo prepoznajo. Če jo ne, pa so pogosto agresivni: Ti boš meni govoril, ko pojma nimaš... In ne, Dajana, današnje življenje ni nujno, da je tako. Lahko je polno selfijev, Fb profilov in blefiranaj na osebni ravni navzven. Lahko pa smo realni, umerjeni, zadržani. Glede narcizma in ekshibicionizma.

O, Rado, še en internetni psihiater. Ja, sem narcis. In? Kaj zdaj? Me boš obtožil, me boš zaprl, me boš obesil? Pač, sem narcis.A če si to rekel, se pa zdaj bolje počutiš od mene? Poznam ljudi, ki me obsojajo zato, ker sem stara toliko kot sem stara. :) A če je ona deset let mlajša od mene, pa je boljša do mene? Ojoj, oči si bom izpahnila od obračanja.

"Smo pač narcisi. :) " Ne Dajana, nismo vsi narcisi. Ti si narcis.

Maq1966, se strinjam! :D

babababababa Zakaj pa bi bilo limanje fotk na FB znamenje patološkega narcizma? Potem je gledanje v ogledalo znamenje patološkega narcizma... Madona, kako so lahko v pradavnini živeli, pa niso imeli ogledal? Ogledala so tehnološki napredek in s tem, ko se gledamo v ogledalo spodbujamo kozmetično in farmacevtsko industrijo, saj vidimo, kaj nam vse manjka, posredno pa spodbujamo zaposlenost. Kaj pa je narobe s tem? Pa dajmo nosit maske na obrazu, pa dajmo ime vsaki ženski Eva, pa vsakemu moškemu Adam. Pač, današnje življenje je tako.Smo pač narcisi. :)