Objavljeno May 08, 2016
Zapis na temo prispevka:
Lepo je bilo pri Abramu prebrati vse vaše zapise v komentarjih, čeprav so odgovori nekaterih kratki, so dovolj jasni, vem, da se je težko podajati v tako debato o analizi samega sebe. Lepo pa je videti, da radi živite in da je odziv na prispevek, številčno precej obsežen, kar ni v navadi na teh straneh PublishWalla.
Tudi mi vsi se občasno srečujemo z analizo svojega življenja. To ni lahko, je pa zelo koristno, ker le to človeka usmerja na tiste prave življenjske poti. Dobro je včasih prebrati tudi kako dobro knjigo priznanega pisca, ki ne piše samo po svojih zamislih, temveč vsebinsko črpa tudi sam iz raznih preverjenih in doživetih analiz.
Na temo take ali podobne tematike o življenju, se je možno ogledati kar nekaj filmov, le ta pa so iz časa, ko nas še ni bilo ali smo bili še mladi in ko je bil življenjski tempo živeti še znosno-spodobno in varno. Danes se filmske produkcije ne ukvarjajo več z tako tematiko, ki bi bila koristna za dober in poučen razvoj človeka, tempo življenjskih potreb, danes temelji na ne sprejemljivi in ne zdravi tematiki, kot so nasilje, fantastika, policijske zgodbe in podobno, kar pa sigurno niso prednost za razvoj zdrave in sodobne družbe kot take.
Vsak človek, bil veren ali ne, se občasno in ob najhujših prelomnih trenutkih, zateka Bogu in angelom. Notranja bit človeka je zelo močna, ta je zmožna podirati vse pred sabo, pa naj bo še toliko preprek, nas ne ustavi in v takih težkih trenutkih, se občasno srečamo tudi sami… Odvisno pa je od nas samih, se bomo znali dobro opazovati, se krotiti in zavestno čutiti, PRISLUHNITI ŠE NEKOMU, mi pravimo svoji podzavesti. Podzavest je tista notranja moč stvarstva, ki ga ne slišimo, a vseeno ga zelo dobro razumemo! Razviti naš čut nas opozarja, da je nekdo iznad nas in v nas, ki nas občasno opozarja na razsodnost in zdrav razum, prav ta razum, pa se na čase tudi razblini, če se ne znamo dovolj dobro obvladovati.
Težko je nekomu predstaviti notranji nemir, ki ga na čase doživljamo, občutimo pa, da nas nekaj le usmerja, ni pa to vedno v takih trenutkih, le malo zbegan razum, ta sila je močnejša od razuma. Dopovedujmo si tako ali drugače in ni potrebno, da verujemo, se pa vsi zelo dobro zavedamo, da nas občasno le nekdo v naši podzavesti prebuja- opozarja, kaj je prav in kaj ne in to je tisti Bog, ki je ne viden in neslišen, je pa vedno z nami in v nas.
Velikokrat se vprašamo, ko nas nekaj zelo razburi in smo tik pred tem, da obnorimo, kaj nas je pri tem strahotnem dejanju opozorilo in ustavilo, da nismo šli predaleč in posegli po ne dovoljenem. Kaj menite, kaj je bilo to, je bil v obupanem trenutku priseben le naš razum, ne, ni bil samo razum, bilo je nekaj več, to presojo pa še vedno tudi jaz, prepuščam vam!!!
May 08, 2016