Kaj pa je tebe treba bilo,dete ljubó, dete lepó!meni mladi deklici,neporočeni materi? - Oča so kleli, tepli me,mati nad mano jokáli se;moji se mene sram'váli so,tuji za mano kazali so. On, ki je sam bil ljubi moj,on, ki je pravi oča tvoj;šel je po svéti, Bóg ve kam;tebe in mene ga je sram! Kaj pa je

Kdo znánoč temno razjásnit, ki tare duha! Kdo vékragulja odgnati, ki kljuje srceod zora do mraka, od mraka do dné! Kdo učíizbrisat 'z spomina nekdanje dni,brezup prihodnjih oduzét spred oči,praznôti ubežáti, ki zdánje morí! Kakobit óčeš poet in ti pretežkóje v prsih nosít al pekel, al nebo! Stanuse

Feriunt - summos fulmina montes.Naj misli, kógar bi pušíce té zadele,de na visoki vrh leté iz néba strele.

Prišli bi že bili Slovencam zlati časi,ak klasik bil bi vsak pisar, kdor nam kaj kvasi.

"Višnjani! kam ste svojga polža djali?""Za Pégaza smo pevcam ga prodali."

Ko vsaka ni žival lisica,tak vsaki ni napis pušíca.

Pravljíca po Ezóp' od vas zapeta,več nima slásti, kakor jed pogreta.

Ak kdo v heksametru namest spondeja,al daktila posluži se troheja,ne ve, kam se cezure déjo,on vprega Pégaza v galejo.

"Brez cetov teče vir mu Hipokrene,in esov v pesmah njega najti ni!""Zatorej nimajo nobene cene,zato so pesmi tiste brez soli."

Kdor govoriti kaj ne ve,on vreme hval' al toži;kdor pevcov peti kaj ne ve,od letnih časov kroži.