Vsi rezultati
Prva  « 31 32 33 34 » 
France Prešeren: Ne bód'mo šaloberde! Moskvičánov
Ne bódmo šalobarde! Moskvičánov,Gorenjci moji! knjige mi berimo,in kar nam všeč bo, úzmat se učimood bógmejov na meji Otomanov! Iz kotov vseh od Skjaptrov do Šamánovtak, kakor srake gnezda vkup nosímobesede tuje, z njim' obogatímoslovenskih novi jezik Ilirjánov. Prekósili res bomo vse naróde,narstar
Poglej
France Prešeren: Apel podobo na ogled postavi
Apel podobo na ogled postavi,ker bolj resnico ljubi kakor hvalo,zad skrit vsevprek posluša, kaj zijaloneumno, kaj umetni od nje pravi. Pred njo s kopiti čévljarček se ustavi;ker ogleduje smôlec obuvalo,jermenov méni, de ima premalo;kar on očita, koj Apel popravi. Ko pride drugi dan spet mož kopitni,
Poglej
France Prešeren: Očetov naših imenitne dela
Očetov naših imenitne dela,kar jih nekdanjih časov zgodba hrani:kako Metúlum se Avgustu brani,kaj je do zdéj Ljubljana doživela; kak vere bramba je bila dežela,kako pri Sisku Kolpe so pijaniomagali pred Kranjci Otománi,vam bo Homerov naših pesem pela. Preslabe peti boje vam sloveče,pojó Kranjíc lepo
Poglej
France Prešeren: Vrh sonca sije soncov cela čéda
Vrh sonca sije soncov cela čédapo néba svítlih potih razkropljena;od sonca, ljubga svojga, zapušenajih zemlja celo noč z veseljam gleda: ko se zlatí oblakov truma bleda,nazaj pripelje zarja ga rumena,tak zemlja je v ljubezni vsa zgubljena,de vanje ne obrne več pogléda. Kar zvezd nebo deklet ima Ljub
Poglej
France Prešeren: Tak kakor hrepení oko čolnarja
Tak kakor hrepení oko čolnarjazagledat vajni zvezdi, Dioskuri!kadar razgraja piš ob hudi uri,ko se tepó valovi, grom udarja - zakaj, ak vajnih zvezd zasije zarja,vetrovam Eol kój zaklene duri,po morji, po razjasnjenem azurikraljuje mir, potihne šum viharja - tak, draga deklica! zvezd tvojih čakam,ta
Poglej
France Prešeren: Dve sestri videle so zmoti vdane
Dve sestri videle so zmoti vdaneoči: bilo dekle je nizko ena,bila je druga njíj visoka žena,obe lepote cvet, in čast Ljubljane. Pobegnil ták sem, kakor srna planeod lovcov v prejšnjih časih ostreljena;ko spet se strelcov truma ji zelenaprikaže in jo spomni stare rane. Ak prašate, od kod strahota tak
Poglej
France Prešeren: Kupído! tí in tvoja lepa starka
Kupído! tí in tvoja lepa starka,ne bóta dalje me za nos vodila;ne bom pel vajne hvale brez plačilado konca dni, ko siromak Petrarka.Dovolj je let mi že napredla Parka; kogá mi je prinesla pevska žila?Nobena me še ni deklet ljubila,kadil ne bom več vaju brez preudarka. Obeti vajni so le prazne šale;s
Poglej
France Prešeren: Je od vesel'ga časa teklo leto
Je od veselga časa teklo leto,kar v Betlehemu angelcov hozanaje oznanila, de je noč končana,dvakrat devetsto triintrideseto. Bil velki teden je; v saboto sveto,ko vabi môlit božji grob kristjana,po cerkvah tvojih hodil sem, Ljubljana!v Trnovo, tje sem uro šel deséto. Trnovo! kraj nesrečnega imena;ta
Poglej
France Prešeren: Pesem moja je posoda tvojega imena
Pesem moja je posoda tvojega imena,mojega srca gospóda, tvojega imena;v nji bom med slovenske brate sladki glas zaneselod zahoda do izhóda tvojega imena,na posodi v zlatih črkah slava se bo bralaod naróda do naróda tvojega imena;'z nje svetloba bo gorela še takrat, ko bovaúnstran Haronovga bróda, tv
Poglej
France Prešeren: Oči sem večkrat prašal, ali smem
Oči sem večkrat prašal, ali smemljubiti te; odgovora ne zvem.Od déleč gledaš, draga! me prijazno;prevzetno vihaš nos, ko mimo grem.Ak v tebe so obrnjeni poglédi,odtegneš precej svoj obraz očem;al, ak dekleta druge ogledujem,zakriti jeze ni ti moč ljudem.Tako, al ljubiš me, al me sovražiš,kak bi ti u
Poglej
France Prešeren: Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim
Žalostna komú neznana je resnica, de jo ljubim,v pesmih mojih védna, sama govorica, de jo ljubim.Ve že noč, ki brídko sliši zdihovati me brez spanja,ve že svítla zarja, dneva porodnica, de jo ljubim.Ve že jutro, ve že poldne, ve že mračni hlad večera,tiho tožbo mojga bled'ga, vel'ga lica, de jo ljub
Poglej
France Prešeren: Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice
Draga! vem, kako pri tebi me opravljajo ženice,právjo, de v ljubezni moji ni bilo nikdar resnice,kak si brusijo jezike, in ti štejejo na prstepri kofeti, kar jih nisem, kar sem ljubil jih, device;al poslušaj mojo spoved, rekla boš, de sem nedolžen,de le sama ti si kriva, ak je v temu kaj krivice:dok
Poglej
France Prešeren: Med otróci si igrala, draga! lani -- čas hiti
Med otróci si igrala, draga! lani - čas hiti;letos že unemaš srca po Ljubljani - čas hiti.Koder hodiš, te mladenči spremljajo z očmi povsod,satelitov trop nam zvezde kraj oznani - čas hiti.Zdéj je Hanibal pri Kanah, premagavec tvoj obraz,naše sŕca Rim ostrášen, ne ustrahváni - čas hiti.Deklica prevz
Poglej
France Prešeren: Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve
Al bo kal pognalo seme, kdor ga seje, sam ne ve;kdor sadi drevo, al bóde zréd'lo veje, sam ne ve.Se pod stropam néba trudi let' in dan nomad;al pa konec leta bóde kaj prireje, sam ne ve.In kupec po sveti hodi, al pa kaj dobička bo,za blago kadar gotove dnarje šteje, sam ne ve.In vojšak, ki ga troben
Poglej
France Prešeren: Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi
Kdor jih bere, vsak drugači pesmi moje sodi;eden hvali in spet drugi vpije: "fej te bódi!"Ta veli mi: poj sonete; úni: poj balade;tretji bi bil bolj prijatelj Pindarovi odi.Bo prijeten morebiti temu glas gazelic;úni bo pa rekel: kaj za Vodnikam ne hódi?Razujzdanim bodo moje pesmi prenedolžne;al terc
Poglej
France Prešeren: Strunam
Strune! milo se glasite,milo, pesmica! žaluj;sŕca bolečine skritetrdosrčni oznanjuj: kak bledí mi moje lice,kak umira luč oči,kak tekó iz njih solzice,ki ljubezen jih rodi; od željá kako zdihuje,po nji hrepeni srce,kak mu je veselje tuje,kak od sreče nič ne ve; kak s seboj me vedno vleče,koder hodi,
Poglej
France Prešeren: Dekletam
Padala nebeška manaIzraelcam je v pušavi;zginila je, ak pobranani bila ob uri pravi. Kak lepó se rosa bliska,dokler jutra hlad ne mine!Komej sonce bolj pritiska,bo pregnana od vročine. Rožice cvetó veselele ob času letne mlade;leto pošlje piš in strele,lepo cvetje jim odpade. Roža, rosa ino mananaša
Poglej
France Prešeren: Pod oknam
Luna sije,kladvo bijetrudne, pozne ure že;préd neznane*srčne ranemeni spati ne pusté.Ti si kriva,ljubeznivadeklica neusmiljena!Ti me raniš,ti mi braniš,de ne morem spat doma. Obraz militvoj posilimi je vedno pred očmi;zdihujočesŕce vročevedno k tebi hrepeni. K oknu pridi,drug ne vidi,ko nebeške zvez
Poglej
France Prešeren: Prošnja
Po drugih se oziraj,ne morem ti branít;še men' oči odpiraj,mi gledat daj njih svit! Obešajo glavíce,ni rožam mar cvetét;molčijo v gójzdi tice,ne ljubi se jim pét'. Ne letajo čebele,krog cvetja ne šumé;c'lo ribice veselese klavrno držé. Žaluje vsaka živastvar, draga deklica!ak dálej sonca skrivase lu
Poglej
France Prešeren: Kam?
Ko brez miru okrog divjam,prijatlji prašajo me, kam? Prašájte raj' oblak nebá,prašájte raji val morjá, kadar mogočni gospodardrvi jih semtertje vihar. Oblak ne ve, in val ne kam, -kam nese me obup, ne znam. Samo to znam, samo to vem,de pred obličje nje ne smem, in de ni mesta vrh zemljé,kjer bi poza
Poglej
France Prešeren: Ukazi
Da ne smem, si ukazala,belih rok se dotaknít';zvédla, deklica si zala!káko znam pokoren bit. De ne smem, si ukazala,od ljubezni govorít;zvédla, deklica si zala!káko znam pokoren bit'. Moram de, si ukazala,hojo k tebi opustít;zvédla, deklica si zala!káko znam pokoren bit'. Moram de, si ukazala,tebe s
Poglej
France Prešeren: K slovesu
Kaj od mene preč oko,preč obraz obračaš mili?Kdo te mene ljúbit sili?Rajši koj mi daj slovo. Desno roko brez skrbidaj k prijaznemu slovesu,solz v nobenem ni očesu,žal besede v ustih ni. Žale misli v srcu ni;saj ni préd bilo veselo,ko se zate je unelo,naj ne bo prihodnje dni! Vrnil bo se prejšnji čas
Poglej
France Prešeren: Sila spomina
Drug ti je v skŕbno nastavljene mreženestanovitno zasačil srce;vender na mene še nekaj te veže,kaj de je, komej med nama se ve. Marsikdej se govorica ti zmeša,ko me zagledaš med drugmi ljudmi,marsikdej tvoje oko me pogreša,išeš okoli me s plašnim' očmi. Večkrat, ko utrudena praznega hrupa,v misli za
Poglej
France Prešeren: Zgubljena vera
Nebeško sijejo oči,ko so sijale prejšnje dni. Rudeče lica zorno šecvetejo, ko so préd cvetle. Se usta smejajo ko préd,sladkost ni manjši 'z njih besed. Otemnil ni ga časa beg,nič manj ni bel prs tvojih sneg. Život je tak, roké, nogéso, kakršne so préd bilé. Lepota, ljubeznivost vsaje, kakršna je pré
Poglej
France Prešeren: Mornar
Nezvesta! bodi zdrava,čolníč po mene plava,na barko kliče strel;po zemlji varno hôdi,moj up je šel po vodi,mi drug te je prevzel. Pri Bogi sem obljubil,de préd bom dušo zgubil,ko nehal te ljubít,si z desno v desno segla,pri Bogi si prisegla,mi vedno zvesta bit'. Morjá široka cestapeljala me je v mes
Poglej
France Prešeren: Soldaška
Pet čevljov merim, palcov pet;adijo, ljubca, starši,in zbogom ví, tovarši!Dopolnil sem devetnajst let,pet čevljov merim, palcov pet,in čvrste sem postaveod nog do glave. Očetov dom! tí ná slovo!Kdor ni za bolji rabo,naj varje dom in babo,al v šolah beli si glavó!Junaka vabi boj, ne bose trudil on a
Poglej
France Prešeren: Zdravljica
Prijatlji! odrodileso trte vince nam sladkó,ki nam oživlja žile,srce razjásni in oko,ki utopivse skrbi,v potrtih prsih up budi! Komú narpred veselozdravljico, bratje! čmo zapét'!Bog našo nam deželo,Bog živi ves slovenski svet,brate vse,kar nas jesinov sloveče matere! V sovražnike 'z oblakovrodú naj
Poglej
France Prešeren: V spomin Valentina Vodnika
V Arabje pušavise tiček rodi;v odljudni gošavisam zase živi. So zvezde sestríce,mu mesec je brat;ni dano mu ticesi ljubico zbrat. Zanj družba ne mara,in on ne za njo;v samoti se stara,mu leta tekó. Narslajši dišave,ki zanje sam ve,naržlahtniši trave,kadila dragé, in miro nabiraneutruden vse dni,se u
Poglej
France Prešeren: V spomin Andreja Smoleta
Črne te zemlje pokriva odejav grobu tihotnem, naš bratec, Andrej!Vince zlató se v kozarcih nam smeja, v tvojo opombo pijemo ga zdéj. Zbrani prijatlji v spomin ga pijemotvojih veselih in žalostnih dni;zraven si take zdravljice pojemo,de ni nesrečen, kdor v grobu leži. Čedna postava bila ti je dana,bi
Poglej
France Prešeren: Od železne ceste
"Bliža se železna cesta,nje se, ljubca! veselim;iz Ljubljane v druge mesta,kakor tiček poletim." "Ak je blizo tista cesta,moraš vzet' me, ljubček moj!de, pogledat tuje mesta,bom peljala se s teboj." "Sam se po železni cestivozil bom od nas do nas;drugo ljubco v vsakem mestiímel bom za kratek čas." "
Poglej
Prva  « 31 32 33 34 » 
Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj