Poročila in ocene
Poročilo z 20. občnega zbora 2014 ZSG
Z letošnjim 20. zborom je Zveza slovenskih godb zaključila 4. mandatno obdobje, ki se je začelo v letu 1997, ko je 32 slovenskih godb iz Slovenije in Godbeno društvo Prosek ustanovilo prvo samostojno zvezo društev v dolgoletni zgodovini slovenskega godbeništva.
Že podatek, da sedaj ZSG združuje 112 slovenskih godb in pihalnih orkestrov ter da zato zveza predstavlja reprezentativno združenje slovenskega godbeništva pove, da smo uspeli povezati veliko večino slovenskih godb. Iz poročil organov ZSG lahko ocenjujemo, da je bilo njeno delovanje v letu 2013 uspešno, čeprav so pri tem še nekatere slabosti, ki so značilne tudi za prejšnja obdobja.
Zveza slovenskih godb je po več kot desetih letih ponovno organizirala območne posvete, da bi na ta način čim bolj povezala svoje članstvo (analiza anket območnih posvetov je že objavljena v Slovenskem godbeniku). Pohvalno je, da je prišlo do novega območnega povezovanja. 28. novembra 2013 je bila ustanovljena Sekcija istrskih godb pri Zvezi slovenskih godb. Samo želimo si lahko, da bi do podobnega povezovanja prišlo tudi na drugih območjih Slovenije. Najuspešnejša je bila Komisija za izobraževanje na obeh področjih: pri taboru mladih godbenic in godbenikov in pri dirigentski šoli.
Godbeni tabor Musica creativa je potekal med 17. in 25. avgustom 2013 v Kopru. Tabor slovenskih godb in Zveza slovenskih kulturnih društev Trst sta združila moči in se povezala. Delovala sta dva orkestra: Pihalni orkester Musice creative in Pihalni orkester Intercampus. Tako kot nivo igranja tudi udeležba na taboru iz leta v leto raste. Če je še v letu 2012 na taboru sodelovalo 80 godbenic in godbenikov iz 9-ih orkestrov, lahko za leto 2013 zabeležimo povečanje udeležbe na 130 godbenic in godbenikov iz 29-ih orkestrov. Veseliti nas mora dejstvo, da se tabor razvija! Naporen urnik vaj ter napori organizacijskega odbora Musice creative so bili poplačani s tremi odmevnimi koncerti v Trstu (Slovensko stalno gledališče), Ljubljani (velika dvorana Slovenske filharmonije) in v Kopru (Taverna). Izveden je bil še komorni koncert.
Tako kot vsako leto je velik napor komisije za izobraževanje vložen v uveljavitev in razvoj dirigentske šole. Viden je napredek pri organizaciji, saj se je število prijavljenih dirigentov povečalo na 25. Še posebej nas veseli odziv dirigentov pihalnih orkestrov glasbenih šol. Z dirigentsko šolo so v letu 2014 začeli sodelovati pihalni orkestri Šentjernej, Cerknica in Laško na prvi stopnji ter orkester Slovenske vojske, orkester Hrvaške vojske in orkester konzervatorija v Ljubljani na drugi stopnji. Dirigentska šola že kroži po Sloveniji in vabi k sodelovanju. Strah pred neznanim in novim je včasih ovira, vendar se moramo zavedati, da je to edina in prava pot k razvoju slovenskega godbeništva. Napredek pri dirigentih, ki obiskujejo dirigentsko šolo, je očiten in veseli nas, da gre dirigentska šola v pravo smer.
V letu 2013 je Komisija za korakanje nadaljevala z aktivnostmi za pridobivanje gradiva za tiskanje novega Slovenskega predvodnika (fotografiranje v Mariboru). V sklopu izobraževalnega tedna za mlade godbenike Musica creativa, ki je potekal v Kopru, je bil v programu za mlajši orkester razpisan program "osnove korakanja" in "predvodniški seminar". Za predvodniški seminar se je prijavil Dušan Germovšek iz Pihalnega orkestra Ilirska Bistrica, ki je potem tudi vodil zaključna nastopa mlajšega orkestra. Njegovo delo kot predvodnika je bilo ocenjeno zelo dobro, na nastopih je bil suveren, za udeležence mlajšega orkestra pa lahko rečemo, da so osvojili osnove korakanja. Mentor na omenjenem izobraževanju je bil Ivan Medved.
Kljub temu komisija ugotavlja, da pri nas v skoraj dvajsetih letih na področju godb v gibanju ni opaznejšega premika. Nekaj malega se trudijo narediti nekateri, zelo redki orkestri in nekaj je posameznikov, ki želijo to dejavnost predstavit kot pomembno za orkester. Kar nekajkrat v letu se namreč skoraj vsaka godba znajde pred nastopom, kjer se je potrebno postaviti v tako imenovani stroj in med korakanjem odigrati koračnico. Takrat pa se pojavijo težave. Te bi bile lahko rešene, če bi se njihovi dirigenti ali predvodniki udeležili enega izmed seminarjev, ki so razpisani med letom.
Zelo zanimive so tudi ponudbe za gostovanja (predvsem iz Francije in Nemčije), kjer pa organizatorji zahtevajo izvedbo tako imenovanega "šovprograma" in program na paradah, oziroma promenadnih nastopih, kjer je potrebno igrati in korakati tudi po več kilometrov. Kot ugotavlja komisija, postaja korakanje v godbah vse večji problem. Naši orkestri posvečajo temu premalo pozornosti in zato je ideja, da bi na področju predvodništva nadaljevali izobraževanje in nato delo predvodnikov prenesli v prakso. Na regijskih srečanjih pihalnih orkestrov, v organizaciji JSKD, pa naj bi vključili tudi korakanje.
Komisija za arhive in založništvo je v letu 2013 poskrbela za redakcije in izdaje partitur znanih slovenskih avtorjev za pihalne orkestre. V založbi ZSG je po novem možno naročiti notni material treh Adamičevih skladb: potpouri iz filmov Valter brani Sarajevo, koračnica Partizanska eskadrilja in koncertna skladba Igračkanje za harfo. V tem letu je ob skladateljevi 80-letnici izšlo deset Robežnikovih popevk, prirejenih za pihalni orkester. Tako bo lahko popevke slišati tudi na koncertnih odrih pihalnih orkestrov. Število izdanih kompozicij v zbirki Edicije Zveze slovenskih pridno narašča, vseh skupaj izdanih skladb je čez trideset.
Uspešno je bilo delo Komisije za mednarodne odnose. Med njenimi najpomembnejšimi aktivnostmi v tem obdobju je zagotovo sodelovanje v okviru CISM - Mednarodne glasbene zveze in utrjevanje stikov z godbenimi zvezami sosednjih držav. S temi je najplodnejše sodelovanje s Štajersko godbeniško zvezo iz Avstrije in občasno tudi osrednjo Avstrijsko godbeniško zvezo. Kaže se v izmenjavi funkcionarjev in strokovnjakov pri raznih organizacijskih ter strokovnih projektih, kot so strokovne žirije na tekmovanjih v Avstriji in Sloveniji.
V skladu s programom komisije in po sklepu predsedstva je ZSG 21. junija 2013 v Mariboru uspešno izpeljala delovni sestanek predsedstev Štajerske in naše zveze. Na srečanju so sodelovali iz Štajerske zveze: Aloiz Weitenthaler, podpredsednik zveze, Josef Pilz, član predsedstva, Adi Marod, namestnik dirigenta zveze, Manfred Rechenberger, dirigent zveze in Albin Prinz, častni član zveze. Slovensko delegacijo so sestavljali: Tone Urbas, predsednik ZSG, Miro Saje, član predsedstva, Alenika Žnidaršič, glavna tajnica, Jože Meden, član predsedstva zadolžen za finance, Ervin Hartman, predsednik komisije za mednarodne odnose, Ferdo Kikelj, predsednik častnega razsodišča ZSG, Franci Pivec, predsednik ZKO Maribor, Matic Varl, vodja izpostave JSKD Maribor in Ivo Jurišič, predsednik PO KUD Pošta Maribor.
ZSG je predstavila kratko zgodovino zveze in njeno organiziranost s poudarkom na pomembnejših projektih, ki jih izvajamo v naši zvezi; to so tekmovanja, tabori, dirigentska šola, figurativna dejavnost, veteransko gibanje, založništvo in priznanja.
Avstrijsko godbeniško zvezo je kratko predstavil njen podpredsednik g. Weitenthaler. Štajerska godbeniška zveza združuje 394 godb in je največja tovrstna zveza v Avstriji. Izvaja veliko raznovrstnih projektov in tekočih aktivnosti in ima bogato godbeniško tradicijo. Skupna je bila ugotovitev udeležencev srečanja, da moramo še nadalje uspešno razvijati medsebojno sodelovanje. Obstajajo številne možnosti, kot je npr. izmenjava najboljših orkestrov na tekmovanjih in festivalih, udeležba v izobraževalnih projektih – to sta v Sloveniji tabor pihalnih orkestrov in dirigentska šola. Prav tako je potrebna boljša medsebojne informiranost. Dogovorili so se tudi o oblikovanju posebne ekspertne skupine dirigentov, v katero bi vključili dirigente vseh sosednjih držav (Avstrije, Slovenije, Hrvaške in Madžarske ter morda še Slovaške in Češke). Ti eksperti naj bi pripravili predloge za izvedbo skupnih projektov, za katere bi nato lahko pridobili tudi sredstva EU. Ugotovili so, da se vse premalo zavedamo možnosti koriščenja evropskih sredstev, kar bi s skupnimi močmi lažje dosegli.
Tudi sodelovanje med Hrvaškim saborom kulture in ZSG uspešno nadaljujemo. Znani so seminarji za dirigente in predvodniški seminarji, ki smo jih organizirali skupaj. Tudi dirigentska šola z Janom Cobrom je že ustaljena oblika sodelovanja, saj enkrat letno izvajajo vaje seminaristov s hrvaškim vojaškim orkestrom v Zagrebu. Sodelovanje med hrvaškimi in slovenskimi godbami se je v preteklem letu odrazila tudi v podelitvi bronastega častnega znaka ZSG Limeni glazbi Rab, ki ji ga je za izjemne aktivnosti, ki so bistveno prispevale k delovanju, ugledu in razvoju slovenskega godbeništva doma in v svetu izročil Ivan Medved..
Zelo uspešno deluje Aktiv veteranov v okviru Zveze slovenskih godb. Ta je pohvalil izvrstno organizacijo 7. festivala veteranskih godb, ki je bil 7. septembra 2013 v Velenju, kjer je igralo 5 takih godb. Kolegi iz Velenja so vzorno pripravili celoten festival in tako postavili pred vse bodoče organizatorje zahtevno nalogo, kako preseči ta nivo. Vse godbe so dobile od organizatorjev festivala za spomin še DVD posnetek festivala. Prav tako je bila podana pobuda za organiziranje centralnega arhiva Aktiva, kjer bi na enem mestu zbirali ves material o delovanju godbeniškega veteranskega gibanja v Sloveniji. V trenutni situaciji niso našli ustrezne rešitve, vendar ostajata pobuda in razmislek o prihodnosti.
Zbor je izvolil tudi svoja delovna telesa za peto mandatno obdobje v naslednji sestavi:
- Tone Urbas, predsednik Zveze slovenskih godb
- mag. Lilijana Kozlovič, podpredsednica
- Marko Repnik, podpredsednik
- Gregor Kovačič, član predsedstva
- Miro Saje, član predsedstva
- Tomaž Škamperle, član predsedstva
- Alenika Žnidaršič, glavna tajnica
- Jože Meden, predsednik Nadzornega odbora
- Milan Pavliha, član Nadzornega odbora
- Viktor Kresnik, član Nadzornega odbora
- Tomaž Vencelj, namestnik
- Aleksandra Pavlič, namestnica
- Ferdo Kikelj, predsednik Častnega razsodišča
- Georgio Jure Prasel, član Častnega razsodišča
- Rok Frelih, član Častnega razsodišča
- Branko Smrtnik, namestnik
- Boris Selko, namestnik
Dec 15, 2014