V okviru prireditev SPOMINJANJA, ki jih že veliko let organizira Zveza kulturnih organizacije Maribor, je bilo tokratna posvečena Wolfgangu Suppanu. Prireditev je bila v sredo, 3. junija 2015, v Univerzitetni knjižnici Maribor.

Uvodoma je zapel pevski zbor Hugo Wolf iz Maribora. S svojimi prispevki pa so življenje in delo tega izjemnega raziskovalca in organizatorja glasbenega dogajanja predstavili Ervin Hartman, dr. Manica Špendal, mag. Franci Pivec in mag. Karmen Salmič Kovačič.

Z Wolfgangom Suppanom me je vezalo dolgoletno sodelovanje in prijateljstvo. Začelo se je že leta 1981 na 2. kongresu WASBE v Skienu na Norveškem in se je kasneje vedno bolj poglabljalo ter trajalo vse do njegove smrti 4. maja 2015.

Wolfgang Suppan se je rodil 1933 v Štajerskem Irdningu v dolini Enns. Oče Emil Suppan je bil vojaški godbenik, kapelnik in finančni uradnik. Leta 1942 je Wolfgang dobil od očeta klarinet Es, čeprav je že pred tem obiskoval pouk blokflavte in violine. S klarinetom Es se je kmalu vključil v takratno mladinsko godbo v Lipnici. Večina nekdanjih godbenikov lipniške mestne godbe drugo svetovno vojno ni preživela oz. so bili vojni ujetniki. In prav Wolfgang Suppan je bil v septembru 1945 zraven, ko so poskušali lipniško godbo ponovno oživiti (bilo mu ni niti 16 let). Čeprav so bili nekateri skeptični in so prerokovali propad ideje o organiziranju godbe, se je zgodilo prav nasprotno. Interes med mladimi fanti in kasneje tudi dekleti je bil presenetljivo velik. Končno je bilo takrat na svetovni glasbeni sceni, ki so jo poslušali preko radijskih postaj zahodnih zasedbenih sil, veliko izvrstnih glasbenikov (predvsem v jazzovski glasbi),  kot so bili Louis Armstrong, Harry James, Miles Davis, Benny Goodman, Glen Miller, Charlie Parker, Artie Shaw, Gene Krupa … V zasedbah teh glasbenikov so bili predvsem inštrumenti, ki so jih uporabljali tudi v godbah. In mladi so izkoristili priložnost, da so prišli pri godbi do teh inštrumentov in se jih učili. [1]

Glasbeno se je Suppan izobraževal na Štajerskem deželnem konservatoriju, za dr. je bil promoviran 1959 na univerzi Karl-Franz v Gradcu. V teh letih (od 1958 do 1960) je na glasbeni šoli v Lipnici poučeval tudi klarinet, klavir in violino. Habilitacijo za področje glasbene znanosti je prejel 1971 na univerzi Johannes Gutenberg v Mainzu, kjer je postal univerzitetni profesor. Za ordinarija in direktorja Inštituta za glasbeno tehnologijo na Visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost na univerzi Gradec je bil imenovan 1974 in opravljal to vlogo do 2001. Zaradi izjemnega znanja je bil od 1977 do 1984 gostujoči profesor na Inštitutu za glasbeno pedagogiko na univerzi Frankfurt. Občasno pa tudi gostujoči predavatelj na Danskem, v Teksasu, Izraelu, Avstraliji in Južni Koreji.

Kot godbenik je bil aktiven najprej pri Lipniški mladinski godbi in nato pri njeni mestni godbi. Od leta 1963 do 1974 je bil dirigent godbe v kraju Niederrimsingen/Breisgau (Trachtenkapelle Niederrimsingen). Od 1966 do 1996 je bil član predsedstva Zveze nemških godbenih zvez, zastopnik amaterskih glasbenih ustvarjalcev in podpredsednik Delovne skupnosti za glasbeno vzgojo pri nemškem glasbenem svetu v Bonnu, nadalje je bil zastopnik zahodne Evrope v razvojni komisiji Unesca v Parizu. Od 1976 do 1977 je bil kapelnik godbe v Nestelbachu (Musikkapelle Nestelbach). Od 1982 do 2002 je bil član kuratorja Alfred Töpfer-Stiftung FVS v Hamburgu.

Leta 1995 je bil v Hamamatsu na Japonskem izvoljen za predsednika Svetovne zveze simfoničnih pihalnih orkestrov in ansamblov (World Association for Symphonic Bands and Ensembles). Kot predsednik te svetovne godbene zveze je 1997 organiziral v Schladmingu (z velikim uspehom) njen kongres, ki je nato, po njegovi zamisli, prerasel v znani vsakoletni festival MID EUROPE, katerega umetniški vodja je bil več let.

Predsednik Štajerske godbeniške zveze je bil je bil od 1996 do 2006. Bil je tudi idejni vodja in pobudnik tekmovanja mladih solistov na pihalih in trobilih ob spremljavi pihalnih orkestrov INTERMUSICA v Birkfeldu (A), ki se je razvilo v enega  svetovno uveljavljenih tovrstnih solističnih tekmovanj.

Leta 1974 je bil pobudnik in ustanovitelj Mednarodne družbe za razvoj in pospeševanje godbeništva (Internationale Gesellschaft zur Erforschung und Förderung der Blasmusik - IGEB) in njen predsednik do leta 2000.

Redni univ. prof. dr. Wolfgang Suppan je bil tudi izjemno skrben zbiratelj vseh tiskanih gradiv vezanih na godbeništvo. Zagotovo je bila njegova zbirka v Evropi najobsežnejša in najpopolnejša, morda tudi na svetu.

Del svoje zbirke, približno 15.000 partitur, strokovnih knjig, revij in drugega pisnega gradiva, je podaril Deželi Štajerski, ki je v novogradnji graškega Konsernatorija Johann-Joseph-Fux namenila poseben prostor Godbeniškemu informacijskemu centru (Blasmusik-Informations-Zentrum - BLIZ), ki je izredna zakladnica gradiva za študente in raziskovalce.

Ob svoji 80-letnici je preostali del svoje bogate zbirke (11. oktobra 2013) predal novonastalemu Mednarodnemu centru za raziskavo godbeništva (Internationale Zentrum für Blasmusikforschung - International Center for Wind Music Research) na Inštitutu Graške umetniške univerze v Oberschütznu na Gradiščanskem. Ta zbirka vsebuje preko 45.000 naslovov (not in druge literature, posebej časopisov in revij) in je tako na voljo znanstvenikom ter raziskovalcem godbeniške scene. Med temi naslovi je tudi nekaj slovenskih publikacij – predvsem informativna gradiva Zveze slovenskih godb in glasbena dela založbe Hartman.

Sodelovanje med avstrijsko štajersko godbeno zvezo in slovenskim godbeništvom je bilo, prav po zaslugi prof. Suppana, izredno dobro in intenzivno. Kot žiranta smo ga večkrat srečevali na naših tekmovanjih pihalnih orkestrov, [2] 13. maja 2001 je sodeloval v komisiji na tekmovanju pihalnih orkestrov v Sv. Antonu pri Kopru, nato 11. in 12. maja 2002 na tekmovanju pihalnih orkestrov v Ilirski Bistrici, od 9. do 11. maja 2003 na tekmovanju v Kamniku in Trbovljah in 15. in 16. maja 2004 v Železnikih. Kot žirant je sodeloval tudi na tekmovanju pihalnih orkestrov v Avsenikovih skladbah v Bohinju 4. julija 2009.

Prvič smo ga lahko uradno, kot predsednika Štajerske godbene zveze, pozdravili na drugem občnem zboru Zveze slovenskih godb, ki je bil v Kulturnem hramu Moste v Ljubljani 18. oktobra 1998 in na katerem je v svojem nagovoru poudaril izredno dobro sodelovanje med obema zvezama. [3]

Posebej intenzivno je bilo sodelovanje obeh zvez v letu 2002, ko sta se na skupni seji sestali obe predsedstvi v avstrijskih Lučanih (Leutschach) [4] in nato še na občnem zboru Zveze slovenskih godb v Velenju, 17. novembra 2002. Takrat so potekali v Velenju tudi koncerti, posvečeni 90-letnici rojstva Bojana Adamiča, ki so ga še posebej navdušili.

Tudi 1. maja 2004, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, so godbe z obeh strani meje, v organizaciji Avstrijske štajerske godbene zveze in Zveze slovenskih godb, pripravile skupen projekt pod naslovom »Dober dan sosed, Guten Tag Nachbar … «. Na mejnih prehodih, pa tudi v notranjosti, so godbe izvedle skupne nastope in igrale koračnico z omenjenim naslovom ter Evropsko himno v priredbi Vinka Štrucla, ki jo je v sodelovanju z Zvezo slovenskih godb izdala založba Hartman.

Tudi kasneje je bil pogosto gost na raznih godbenih prireditvah po Sloveniji. Leta 2003 se je udeležil Dneva godbeništva v Begunjah na Gorenjskem. V svoji sredini smo ga pozdravili tudi na volilnem občnem zboru Zveze slovenskih godb 20. marca 2010 v Dobrepolju, na katerem je dotedanjemu predsedniku zveze Ervinu Hartmanu podelil, v znak spoštovanja in zahvale za prispevek k mednarodnemu uveljavljanju godbeništva in odličnemu sodelovanju med sosedskima godbenima zvezama, častni križ v zlatu z zvezdo, najvišje priznanje Avstrijske štajerske godbene zveze. [5]

Profesor Suppan je sodeloval s prispevkom tudi na simpoziju ob 100-letnici Bojana Adamiča, ki je bil v Univerzitetni knjižnici v Mariboru 27. oktobra 2012. Naslov njegovega prispevka je bil »Bojan Adamič – njegov čas in takratno (godbeniško) okolje«. Zaradi bolezni, ki se je že takrat kazala, je moral svojo prisotnost na simpoziju opravičiti. Njegov prispevek so na simpoziju prebrali in ga kasneje tudi objavili v zborniku »Bojan Adamič (1912-1995)«, ki ga je založila Akademija za glasbo v Ljubljani. [6]

Univ. prof. dr. Wolfgang Suppan je prejel številna priznanja in odlikovanja:

• 1984 nagrado za raziskovanje dežele Štajerske (Forschungspreis des Landes Steiermark),
• 1988 kulturno filmsko nagrado Japonske televizije (Kulturfilmpreis des Japanischen Fernsehens),
• 1993 odlikovanje zvezni križ za zasluge 1. reda Zvezne republike Nemčije (Bundesverdienstkreuz 1. Klasse zum Verdienstorden der Bundesrepublik Deutschland),
• 1994 velik srebrni znak za zasluge Republike Avstrije (Großes Silbernes Verdienstzeichen der Republik Österreich),
• 1995 veliki znak za zasluge v zlatu Dežele Štajerske (Großes Goldenes Verdienstzeichen des Landes Steiermark),
• 2004 medaljo "Pro Musica Austriaca",
• 2006 zlati častni znak Zveze slovenskih godb,
• 2007 "medaljo Jacobus Gallus Javnega sklada za kulturne dejavnosti R Slovenije,
• častni prstan mesta Schladming (Ehrenringträger der Stadt Schladming),
• častni prstan štajerske občine Pürgg-Trauntefels in častni prstan kraja St. Veit/ Vogau (Ehrenringträger Steirischen Gemeinden Pürgg-Trautenfels und St. Veit am Vogau);
• bil je častni občan kraja Pürgg-Trauntefels (Ehrenbürger von Pürgg-Trautenfels).

To je le nekaj najvidnejših odlikovanj in priznanj, ki jih je prejel Suppan.

Visokošolski profesor Wolfgang Suppan je našel do vsakega ustrezen pristop,ne glede na njegov status oz. izobrazbo. Bil je izjemna osebnost, polna topline in razumevanja. Zaradi njegovega izjemnega znanje o godbeništvu je bil tudi zelo iskan strokovnjak po vsem svetu. Bil je tudi velik simpatizer in prijatelj Slovenije in je veliko pripomogel k mednarodnem uveljavljanju naše dežele, še posebej našega godbeništva in njegovega povezovanja s svetom.

Godbeništvo v celoti in vsi, ki se z njim ukvarjamo, ga bomo zelo, zelo pogrešali.

Ervin Hartman

Maribor, 3. 6. 2015