Ljubljana, 22. april 2014 - Prvi dan zasedanja Državnega zbora Republike Slovenije na 24. redni seji je ustno poslansko vprašanje predsednici Vlade RS mag. Alenki Bratušek zastavil predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič:

»Vsi, ki sedimo v tej dvorani, in tudi splošno stališče v Sloveniji zagotovo je, da  želimo imeti čim bolj socialno državo, pri tem, na kakšen način jo želimo zagotoviti, pa se v rešitvah nekoliko razlikujemo. Doslej so bili znani predvsem koraki v smeri novih davkov, tudi precej nekontroliranega in obsežnega zadolževanja, vse premalo pa je tega zavedanja, da bomo socialno državo lahko imeli samo takrat, ko bomo  imeli tudi dobro gospodarstvo. Strinjam se s številko, ki ste jo zapisali v Nacionalni reformni program, da se nam bodo javne blagajne, kot so proračun, zdravstvena in pokojninska blagajna dosti bolje izšle takrat, ko bomo imeli 850 tisoč zaposlenih in da bomo takrat tudi odpravili proračunski primanjkljaj. Poleg tega, da nam razmere v Evropi in tudi širše v svetu gredo na roko in je čutiti večjo gospodarsko aktivnost predvsem na področju izvoza, pa ni zaznati ukrepov, ki bi jih izvedli znotraj države zato, da izboljšamo svoje gospodarsko okolje. Prepričani smo, da so pravilni koraki, ki gredo v to smer, da se subvencijska politika umakne iz podjetij in da se gre po drugačni poti, pogrešamo pa korake v smeri razbremenitve gospodarstva, povečanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. V Slovenski ljudski stranki in Novi Sloveniji smo vložili tudi zakon za poenostavitev poslovnega okolja za drobno gospodarstvo z večjimi pavšalnimi odločitvami in podobno. Primanjkuje tudi jasne zaveze in odločenosti za reševanje problemov, ki so nastali na področju črpanja evropskih sredstev, bodisi pri tem, da se sprostijo sredstva, ki so zadržana v Bruslju, ali pa, da bi se tudi ambiciozno in hrabro lotili projektov, ki so pripravljeni ready to go na mizi in bi lahko z njimi zagnali gospodarsko dejavnost - tako v tej finančni perspektivi, delno še v naslednji. Prav tako je zaznati, da enostavno vlada, ki jo vodite, nima pravega posluha za projekte, kjer gre tako za javni kot zasebni sektor. Naj navedem na primeru hidroelektrarn na spodnji Savi, kjer ste tudi položili temeljni kamen za energetski del, na okoljskem, kjer pa gre za koriščenje ugodnega EB kredita in tudi sredstev, ki jih zagotavlja država, pa kar nekako ne more priti do rešitev. Zato vam postavljam vprašanje: katere konkretne ukrepe boste izvedli na teh treh področjih? Se pravi, na področju gospodarstva za izboljšanje poslovnega okolja, na področju črpanja evropskih sredstev ter na področjih, kjer lahko država tudi s svojo pomočjo aktivira javne investicije?«

Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek je odgovorila naslednje_

»Dovolite mi na začetku vseeno še enkrat poudariti, da ne glede na to, da marsikdo v tej dvorani želi sliko prikazati še bolj črno, kot je, so se v zadnjem letu stvari bistveno spremenile. Iz negativne gospodarske rasti smo konec leta uspeli zaključiti pozitivno. In naša naloga je, da se ta trend ohrani, zato bomo v nadaljevanju največ svojega dela in truda še naprej namenjali konsolidaciji in dolgoročni vzdržnosti javnih financ, razdolževanju podjetij, izboljšanju korporativnega upravljanja in privatizaciji ter izboljšanju poslovnega okolja in krepitvi konkurenčnosti. In ni samo izvoz tisti, čeprav  ste to rekli tudi vi, tudi druge institucije, domače in tuje, ugotavljajo, da je tudi domači proračun predvsem zaradi evropskih sredstev, lani bistveno pripomogel k gospodarski rasti. Drugo je potrošnja, predvsem zasebna, kar pomeni, da ljudje spet zaupajo, javna ali pa državna pa seveda zaradi konsolidacije, ki je potrebna, mislim, da se tukaj vsi strinjamo, še vedno nekoliko zaostaja. Najprej - kar se tiče evropskih sredstev. Mislim, da smo v tem enem letu naredili vse, kar je bilo v naši moči, da smo maksimalno pospešili črpanje evropskih sredstev. Lani smo počrpali največ v tem programskem obdobju in letos nas seveda čaka ogromno dela. Hkrati se ukvarjamo s staro finančno perspektivo, da bomo na zakonit, transparenten in gospodaren način uporabili sredstva prejšnje oziroma zdajšnje finančne perspektive. Ukvarjamo se tudi z dokumenti, ki bodo že letos omogočili začeti črpanje tudi nove finančne perspektive. Tudi s tistimi 11 projekti se vlada ukvarja, ampak upam, gospod Bogovič, da me ne silite v nezakonite rešitve. Dokler ni denarja na mizi, se teh pogodb ne da podpisati. Naredili bomo vse, da do podpisa pogodb pride čim prej, ampak rešitev mora biti zakonita. Upam, da se tukaj strinjate z mano. Kar pa se tiče  ukrepov, namenjenih prav gospodarstvu, smo sprejeli program ukrepov, ki je ključen dokument vlade na tem področju, kjer so našteti ukrepi po posameznih področjih. Lahko vam naštejem posebej pomembna področja z vidika podpore malim in srednjim podjetjem, lahko vam v nadaljevanju naštejem, koliko virov je na različnih institucijah, od SID banke do Podjetniškega sklada, namenjeno posebej kreditiranju malih in srednjih podjetij. Prepričana sem, da smo v situaciji, v kateri naša država je,  naredili maksimalno, kar smo lahko naredili za ljudi in za gospodarstvo. Nisem pa prepričana, da si vsi v tej dvorani želimo, da Slovenija še ostane socialna država, ker  sicer ne bi bilo neprestanih pritiskov, da je treba več narediti na odhodkovni strani. Je treba vzeti v roke proračun in ugotoviti, da če želiš znižati odhodke državnega proračuna tako, kot mi predlagajo nekateri tukaj, bo treba ali pa bi bilo treba posegati v pokojnine, še dodatno v socialne transfere, javni sektor pa tako ali tako nameravamo racionalizirati, ampak jaz sem že večkrat povedala, da tega filma z vlado Alenke Bratušek ne boste videli.«

A predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič je izrazil zahtevo po dopolnitvi odgovora_
»Se opravičujem, predsednica, da moram dopolniti vprašanje, ampak res nisem čisto nič novega izvedel, nekajkrat pa sem že slišal, kar ste zdaj povedali. Vprašal sem, kaj je novega, kakšni so vaši ukrepi, ki gredo v smer večjega prihodka v državni proračun, večjega prihodka za ljudi, opredelitve do tega, kako poenostaviti to državo, kako drobnemu gospodarstvu omogočiti še kaj drugega kot samo nove obremenitve z davki. Omenil sem zakon, ki smo ga vložili, ki gre v smeri povečanja pavšalne odločitve; kakšno je vaše stališče do tega, da se limit s 50 tisoč zviša na 100 tisoč evrov. V rokah imam dokument, ki so ga poslali vsem nam, tudi vam, iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki govori o osebnih prejemkih in prispevkih za socialno varnost. Kakšno je vaše stališče do tega, da bi podjetja, ki imajo dobiček, ne vem, trinajsto, štirinajsto plačo, izplačala brez prispevkov? Vaš odnos do socialne kapice? Vaš odnos do spremembe dohodninskih razredov, do področja delovnopravne zakonodaje, se pravi do področja dviga konkurenčnosti? Mi se moramo enkrat končno zavedati, da delovna mesta ustvarja gospodarstvo, ne država, mi pa moramo ustvariti normalne pogoje za gospodarjenje. In vse to, kar ste našteli na področju bančnega sektorja, vodite politiko, ki jo je začela neka druga vlada, izvaja pa se z zamikom, in sicer ko bi lahko že imeli banke prej sanirane. Zanima me, kaj boste naredili v tej smeri. In pa tudi glede vprašanj, ki so vezana na investicije, kot je hidroelektrarna na spodnji Savi. Zaman samo govoriti in brati samo iz dokumentov, kaj bi naj naredili, kaj bomo naredili. Zagotovite končno to, da se bo 75 milijonov evropskega EIB kredita po 2 % obrestni meri s šestletnim moratorijem lahko uporabilo. Tudi to je začela neka druga vlada. In upam, da bo ta vlada naredila,  kajti sam se zavedam in si želim, da bi imeli socialno državo v tej državi in da bi si jo zaslužili na ta način, da bomo naredili dovolj in da bodo ljudje imeli delo, ne pa prosili za miloščino.«

Predsednica Vlade RS mag. Alenka Bratušek je odgovor dopolnila z naslednjim_

»Sem vesela, da se oba zavzemava za to, da Slovenija še naprej ostane socialna država. Kar se tiče dokumenta, ki ste ga omenil - na Ministrstvu za finance pripravljajo oziroma v večji meri so že pripravili izračune za ukrepe, ki so jih predlagali. Ampak, gospod Bogovič, če znižamo prihodke, tam nekje med 300 do 500 milijonov evrov, je treba na drugi strani za enako višino zmanjšati pravice. Katere, pa zdaj jaz sprašujem vas, če se res vsi zavzemamo za socialno državo. Sama sem absolutno naklonjena temu, kar ste povedali, in mislim, da bi se dalo tudi v okviru proračuna, ki ga imamo, to izpeljati. To je na nek način oprostiti plačila vsaj dohodnine za to tako imenovano trinajsto oziroma štirinajsto plačo. Ampak tako, kot sem povedala, teh stvari se ne da delati na pamet, je treba imeti številke pred seboj. In če na eni strani znižujemo davke, je na drugi strani treba znižati tudi pravice. In je treba to delati z roko v roki. Kar se tiče ukrepov, še enkrat, sem povedala, da vam jih lahko naštejem. Zdaj vam jih bom skušala našteti, kaj se po teh institucijah zagotavlja za mala in srednja podjetja. V okviru Posojilnega sklada pri SID banki v višini 500 milijonov evrov so za mala in srednja podjetja oblikovane štiri kreditne linije_ program za mikro financiranje poslovanja malih in srednjih podjetij, program za financiranje poslovanja malih in srednjih podjetij, program za financiranje naložb in zaposlovanje v malih in srednjih podjetjih in tudi program za financiranje raziskav in razvoja v malih in srednjih podjetjih. Ukrepi slovenskega Podjetniškega sklada, ocenjujemo, bi lahko prinesli približno 3.000 novih delovnih mest. Podprtih bi lahko bilo približno 1.900 mikro, malih in srednjih podjetij, od tega, po naši oceni, 820 že letos. Prav tako ukrepi, ki se izvajajo na SID banki. Denarja, ki ga lahko dobijo bistveno ugodneje mala in srednja podjetja je, po moji oceni, v tem trenutku zanje dovolj, da bi lahko svojo dejavnost tudi okrepila.«

Predsednik SLS in poslanec Franc Bogovič pa je podal še naslednji predlog_

»Imam proceduralni predlog, da o tem vprašanju in odgovorih opravimo razpravo v državnem zboru. Kajti mislim, da je ta razprava res nujna, da enkrat, oprostite, nekajkrat sem že dejal, računovodsko logiko, da če zmanjšamo davke za 300 milijonov, moramo zmanjšati tudi odhodke za 300 milijonov, spremenimo v kreativno gospodarsko logiko in upam, da bo pri tem sodeloval minister Dragonja, ki je navajal neke ukrepe, s katerimi bi tudi z državnimi ukrepi s spreminjanjem okolja naredili okolje, kjer bomo več delali in oprostite, spoštovana predsednica, ne delim vašega mnenja, da je ta relacija tako direktna, če nekomu zdaj zmanjšamo dohodninsko lestvico in je iz tega prihodkov toliko manj, da bo na koncu v državnem proračunu toliko manj sredstev. Mogoče se bo pa nakapljalo kje v kakšnem DDV, mogoče bo kdo izmed teh, ki bi sicer prešel na socialno blagajno, lahko prispeval celo za zdravstveno in pokojninsko blagajno in tukaj vidim te prihranke. Več kot bo ljudi delalo, manj bo treba plačevati iz proračuna. Slovenske pokojnine na leto so  približno 4 milijarde in pol, eno milijardo in pol od tega pa plačujemo v blagajno iz proračuna. Če bi več ljudi delalo, bi bilo toliko manj treba varčevati. Obrnimo to logiko razmišljanja, da bomo z več dela pobrali več davkov, ne pa samo z višjimi stopnjami. In to mislim, da sta dva koncepta, ki se kregata, ne o tem, kdo želi socialno državo in kdo ne. Vsi mi želimo socialno državo, sam pa vem in od malega sem bil naučen, da brez dela ni jela. In po tej logiki vodimo tudi državo v prihodnje. Ko ste me izzvali, kje naj zmanjšujemo kakšne odhodke - zmanjšujmo jih delno pri tistih odhodkih, ki ste jih navajali vi - pri odhodkih subvencije države, subvencije države gospodarstvu. To je ta  logika, čim več davkov poberimo zato, da jih bomo mi pravično razdelili nazaj skozi subvencijo. En vaš gospodarski minister in državni sekretar sta to počela nekaj časa, nobeden od njiju več tega danes ne počne. Na drugi strani pa imamo novega gospodarskega ministra, ki je prisegel eni drugi logiki, logiki manj subvencij, normalno gospodarsko okolje, spodbujanje turizma v tujini, spodbujanje tujih investicij in podobno. In tukaj bi želel razpravo v državnem zboru, predvsem pa zasuk v gospodarsko finančni politiki te vlade. In v tem delu se ločujemo, ne v tistem, ali si kdo želi ali pa ne želi socialne države. In mislim, da smo nekateri dokazili tudi s svojim delom v preteklosti bodisi v gospodarstvu ali pa v politiki, da znamo kaj narediti, pa pripeljati tudi kakšen projekt. Še enkrat hvala za tiste pohvale, ki so bile na račun predvsem ministra za okolje in ministra za projekte, ki zdaj prispevajo gospodarsko rast. Upam, da bomo tudi to logiko pri črpanju in predvsem pri razrezu bodoče kohezijske politike na kreativnem odboru v sredo tudi dopolnili in da bomo imeli še več prihodkov v proračun.«

O predlogu predsednika SLS in poslanca Franca Bogoviča bo državni zbor v okviru glasovanj odločil jutri, v sredo, 23. aprila 2014.