Članek
Objavljeno May 01, 2015
Kako lep naslov filma - kot ime mojega bloga!
Fotograf Sebastião Salgado pravi, da smo ljudje sol zemlje!
Rojen je bil v Braziliji l. 1944. Pot ga je nesla po vsem svetu, s fotoaparatom je raziskoval in shranjeval mnogokaj, kar ga je fasciniralo, pretreslo, zelo prizadelo, bolelo ... tako rudnik zlata in človekov trud in upanje na boljši danes in jutri,
domorodce: prebivalce Papue Nove Gvineje, pa črnce, Indijce, Indijance, za katere so mislili, da so si ob naseljevanju Amerike jezuiti izmislili pravljico - da jih v resnici sploh ni, saj jih po tistem nihče ni več videl ... na, pa jih je Salgado ujel v svoj fotoaparat!
(Kakšna ponosna drža!)
Videl je mnogo smrti, zločine, lakoto ... mnogo žalosti ...
(Mrtev otrok z odprtimi očmi ... da bo videl najti pot v onstranstvu ...)
Krajina, Hrvaška, 1994
Videl je vojno, genocid ... Npr. v Ruandi je bila več kot sto kilometrov dolga pot polna mrličev. Videl je vojno v Jugoslaviji ...
Toliko hudega je videl, da je bil presunjen globoko v srce. Potem je začel fotografirati naravo, živali ...
Njegova žena, ki mu je ves čas stala ob strani in s katero imata dva sinova (eden sodeluje v filmu, drugi ima Downov sindrom), je imela idejo, kako rešiti ogromno domačo kmetijo, ki je počasi postala puščava ... začeli so namerno pogozdovati.
G. Salgado pravi, da je upanje za Zemljo!
Je upanje, da se da vendar Zemlji pomagati, jo rešiti!
---
Kratek filmček, film vrtijo te čase v kinu Kinodvor (glej spored):
Po premieri:
https://www.ted.com/talks/sebastiao_salgado_the_silent_drama_of_photography
http://en.wikipedia.org/wiki/Sebasti%C3%A3o_Salgado
Fotografije so s spleta.
May 01, 2015
