Odkritost je dragoceno darilo, ki ga od poceni ljudi ne moreš pričakovati ...

Ehrlichkeit is ein teures Geschenk, das man von billigen Leuten nicht erwarten kann ...

Misel, ki sem jo prebrala pri prijateljici Giti.

Včasih kdo govori, da je odkrit, da je iskren, ampak vsaka odkritost ni lepa, ni prava.

Odkritost naj bi bila res iskrena, v skladu z resnico, vendar tudi empatična. Včasih kdo pravi, da je odkrit, pa je morda predvsem grob, iz njega lahko letijo predvsem njegove neurejenosti, tisto, kar ga moti pri njem samem, trdi pa, da je to del drugih. Zaradi lastnih napak včasih človek obtožuje druge, saj ne vidi jasno.

Pravzaprav je odkritost predvsem to, da smo odkriti o sebi, in ne, da smo odkriti o drugih. Da upamo odstrniti delček svojega življenja, ga pokazati drugim. Ali pa vsaj sami sebi. Da ne skrivamo svojega življenja pred drugimi - saj če delamo pošteno, nas naj ne bi bilo strah, če kdo vidi, kaj in kako delamo.

Če naredimo napako, je spet odkritost tista na mestu. Biti odkrit do sebe, priznati vsaj sebi svojo napako in narediti vse, kar je mogoče, da napako popravimo ... Žal marsikdo niti sebi ne prizna napake, pač pa predvsem sebe jemlje kot žrtev nesrečnih okoliščin in tako najde mnogo opravičil zase - in dokler se vrti v svetu samoopravičevanja, bo težko živel odkritost.

Dejstvo je, da napake delamo vsi ... vsak živ človek jih dela. V odkritosti je mogoče živeti svobodo. Sicer smo sužnji skrivanja in prikrivanja.