Včeraj mi je en bližnji, član župnijskega sveta, povedal, da so na njihovem župnijskem pastoralnem svetu (nekje na Primorskem) sklenili, da je potrebno popraviti streho na neki župnijski zgradbi, da če pride kakšna begunska družina, da se bo lahko naselila v njej.
"O, kako lepo!" sem rekla.
Tujec sem bil in ste me sprejeli! Tako piše v Svetem pismu!
To misel sem začutila tistega dne, ko sem brala o tem, kako bi nekateri gorečneži naredili vse, da bi beguncev ne bilo v Evropo. Videla sem, brala, kako se eni bojijo beguncev.
Uboga krščanska Evropa! Krščanska?
Vprašam se, če je z menoj kaj narobe, ker se ne bojim za krščansko vero. Kar je dobro, bo ostalo. Če ni dobro, naj "gre". Bistvo krščanstva, prva in glavna zapoved je vendar zapoved ljubezni! Zapoved ljubezni - imeti rad Boga, bližnje in sebe. Kdo je bližnji? Gotovo so najbolj bližnji domači, potem sosedje, sodelavci ... ampak bližnji so tudi drugje po svetu.
Na nek način je ljudi v stiski najbolj enostavno imeti rad, če ostajajo tam, kjer so sicer doma (četudi morda doma sploh nimajo), na tisoče kilometrov daleč, da morda kdo ne umaže in onesterili mojega čistega doma.
Kako močno sem čutila svetost dejanj neke gospe, Angele Kotnik (je zdaj že pokojna): v svojo lastno hišo je sprejemala nezakonske matere, stare ljudi, ki niso imeli oskrbe ... Ni se bala, da jo bo kdo okradel. (Pa jo tudi je, ampak vseeno ej vztrajala v delovanju, ki ga je spoznala za pravega ...) Ni se bala, da bo islam izpodrinil njeno katoliško vero. Tako je imela v svoji hiši mame z majhnimi otroki, mame so bile po svojih koreninah katoličanke, pravoslavke, muslimanke. Nobene ni silila v zunanje izkazovanje vere.
Razumem strah pred navalom tujcev, navsezadnje je razumljiva negotovost ob vsem tem. Vendar vnaprej odklanjati tujce v resnici ni človekoljubno dejanje, niti ni krščansko.
Strah za našo vero?
Kaj ni Jezus sam rekel, da Cerkve ne bodo premagala peklenska vrata? (Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Od tu.)
Če se bo torej rušilo to, kar je, kakor je, kakršno je, mogoče to govori o tem, da si morda Cerkev preveč predstavljamo, kakšna naj bi bila. Mogoče moramo kristjani na novo videti našo vero, našo Cerkev?
Bistvo vere je vendar ljubezen. Saj je Jezus tako rekel!
Razumljivo je, da če begunci pridejo, da se naj bi oni vključili v našo skupnost. Da se oni prilagodijo novemu okolju. Seveda pa imajo pravico živeti svojo intimo tako, kot so je vajeni, kot jim pomeni. Da kljub vsemu ostajajo oni ... svobodni.
No, ko je pisec pisal o streljanju na begunce, če se bodo le-ti preveč približali meji, sem jaz tam kot komentar zapisala citat iz Svetega pisma:
" ... tujec sem bil in ste me sprejeli ..."
Nekdo je potem napisal, da zlorabljam božjo besedo.
Nekdo je dodal: "Naiven sem bil in /.../" (Ne spomnim se izpeljave te povedi.) Razumljivo je, da se tudi bojimo, da bomo zlorabljeni, vendar ni človeško že vnaprej si zgraditi visoko ograjo, da slučajno ne bi prišel nekdo, ki je v stiski in je drugačen od nas.
Na nek način je mnogo lažje imeti rad ljudi nekje na drugem koncu sveta, jim poslati mogoče kdaj pa kdaj nekaj evrov ali zdravila ... Ali morda celo dati revežem hrano ali zdravila, ki so že čez rok, obleko, ki je že zdavnaj iz mode ipd.
Bodimo pozorni tudi na Jezusove besede: "Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili."
Sodba ob koncu časov31 »Ko pride Sin človekov v svojem veličastvu in vsi angeli z njim, takrat bo sédel na prestol svojega veličastva. 32 Pred njim bodo zbrani vsi narodi in ločil bo ene od drugih, kakor pastir loči ovce od kozlov. 33 Ovce bo postavil na svojo desnico, kozle pa na levico. 34 Tedaj bo kralj rekel tistim, ki bodo na desnici: ›Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite v posest kraljestvo, ki vam je pripravljeno od začetka sveta! 35 Kajti lačen sem bil in ste mi dali jesti, žejen sem bil in ste mi dali piti, tujec sem bil in ste me sprejeli, 36 nag sem bil in ste me oblekli, bolan sem bil in ste me obiskali, v ječi sem bil in ste prišli k meni.‹ 37 Tedaj mu bodo pravični odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega in te nasitili ali žejnega in ti dali piti? 38 Kdaj smo te videli tujca in te sprejeli ali nagega in te oblekli? 39 Kdaj smo te videli bolnega ali v ječi in smo prišli k tebi?‹ 40 Kralj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kar koli
ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.‹41 Tedaj poreče tudi tistim, ki bodo na levici: ›Proč izpred mene, prekleti, v večni ogenj, ki je pripravljen hudiču in njegovim angelom! 42 Kajti lačen sem bil in mi niste dali jesti, žejen sem bil in mi niste dali piti, 43 tujec sem bil in me niste sprejeli, nag sem bil in me niste oblekli, bolan sem bil in v ječi in me niste obiskali.‹ 44 Tedaj bodo tudi ti odgovorili: ›Gospod, kdaj smo te videli lačnega ali žejnega ali tujca ali nagega ali bolnega ali v ječi in ti nismo postregli?‹ 45 Tedaj jim bo odgovoril: ›Resnično, povem vam: Kolikor niste storili enemu od teh najmanjših, tudi meni niste storili.‹ 46 Ti pojdejo v večno kazen, pravični pa v večno življenje.«
Sep 14, 2015
