Članek
Zakaj sem žalostna po referendumu?
Objavljeno Dec 21, 2015

Ko sem videla rezultate referenduma, sem bila vesela. Preprosto vesela. Zato, ker sem prišla v zadnjih letih do zaključka, da ljudje ne smejo okrog prinašati narave in drug drugega, nikogar zlorabljati. Zdelo se mi je, da če bi bili konkretni členi družinskega zakonika sprejeti, bi bilo potem konec z možnimi korekcijami stvari, ki se tudi meni res ne zdijo dobre. Če pa ti  členi ne bodo sprejeti, bo potem prostor in čas, ko se bo nujno posvetiti na globoko tem vsebinam. In samo upam lahko, da se bo to dogajalo ... da bodo ljudje na oblasti vendar vedeli, da ne smejo delati preko ljudstva, preko svojih državljanov ... Da bodo prisluhnili več strokovnjakom glede občutljivih zadev, ki se tičejo otrok in družin. Da ne bodo omalovaževali virov in spoznanj strani, ki je bila na referendumu proti, pač pa pogledali, kaj se v resnici skriva v tem!

Ko mene ljudje kritizirajo, me sicer včasih prizadene (če je grobo in krivično), ampak praviloma se tistim stvarem posvetim in o njih razmišljam. Tudi preberem kaj dodatnega. Marsikaj postopoma drugače vidim, kot sem videla včasih. Zato sem hvaležna - predvsem tistim, ki so po človeško pristopili in povedali, kaj čutijo, kaj mislijo.

No, tega, širine pogleda, želim vsem. Tudi UPATI sploh pogledati drugam, mogoče bomo videli drugače, kot smo bili vajeni doslej. Človeku se lahko ob tem zruši grad, v katerem je živel vse življenje ... Oja, mnogokrat se človek boji za varno okolje, v katerem je živel ... mogoče ne ravno v vati, pač pa res v znanem, predvidljivem.

Želim, da ne bi ljudje apriori odklanjali vsega, kar reče kdo "z druge strani". Da ne bi ljudje omalovaževali drugačnega mišljenja.

V čem so sicer drugačni od druge strani, v čem je potem nenestrpnost, s katero se tako radi hvalijo ... morda hvalimo?

No, take misli so me obhajale včeraj zvečer ... po objavi rezultatov.

Občutek, da zdaj lahko ljudje še kaj naredimo. Ne samo na vrat na nos, morda z veselim občutkom, kako je bil kdo okrog prinešen (poznam ljudi, ki so ponosni na svojo zvitost ... :( ), pač pa bolj na globoko, bolj zares, z več premisleka ... Bolj strokovno in ljubeče.

---

Ampak nisem bila vesela zjutraj, ko sem opazila na spletu razne izjave "moje strani", hvalisave, neprijazne, omalovažujoče (brala sem samo "mojo" stran, ne vem, kako ej na drugi ...).

Meni se zdi, da resnična zmaga ni nikoli groba, grda. Ne ponižuje drugih. Nikoli se pravi zmagovalec ne povzpne nad "premagane". V bistvu sploh ne gre za zmago, pač pa zato, da bi imeli "življenje in ga imeli v izobilju"!

Boli me, da ljudje vedno znova najdejo polno slabega, da govorijo čez "nasprotnike", namesto da bi bili preprosto veseli, da se je zgodilo nekaj dobrega, in skušajo sodelovati s tem dobrim. Da ne izkoristijo tega, kar jim je dano. (Nam je dano ...)

Odbija me to, če se ljudje hvalijo ali če so grobi.

Če imamo mi, ki smo (bili) proti predlaganemu zakoniku, res dobre stvari, to ljudem skušajmo prijazno pokazati. Vztrajno, potrpežljivo, strokovno, nesenzacialistčno.

Če mene nekdo napada in govori, kako sem neumna, homofob itd., se bom verjetno umaknila od njega. Ne bom mu verjela. Če mi ima kaj povedati, naj mi lepo pove. Če imamo torej dobre stvari, ne moremo z njimi posiljevati tistih, ki mislijo drugače. Poskusimo delati poti med nami. Iščimo to, kar je dobro. To, v čemer vsi spoznavamo dobro.

Potem, verjamem, se bomo srečali oboji ... in morda ugotovili, da sploh ne mislimo tako radikalno različno, kot je videti zadnja leta in tudi še zdaj, po tem referendumu.

Še tole ob izjavi stroke glede otrok - ravnokar sem jo prebrala ... Večkrat sem opazila zapise o tem, kako je otrok, ki je zrasel v homodružini, imel rad OBA starša, hkrati pa hrepenel po tistem drugega spola ... https://www.youtube.com/watch?v=Jo624gxAxio

Štulič, ja! Hvala ti. Filmček pokaže, kako zelo osamljen je človek, ki ne sprejema drugačnosti. Ne samo, da so osamljeni lahko "drugačni", tudi tisti, ki so "normalni" :D, so drugačni ... :D Hecno, vsi smo drugačni. In osamljeni ... Vsak kdaj. Dani smo pa na isti planet. Dani smo si ... Zelo lepa zgodbica (slikanica: http://www.svetknjige.si/izdelek/15881/MAVRICNA-RIBICA https://www.youtube.com/watch?v=NO0GiKavrY8

Misliš <> ta znak? Avicii! Mesija tehno_melodike, znanilec brezpogojne; ljubezni!? :? Poznavalec harmonij... https://youtu.be/Jh059RyoKeM

Sem bil prepričan, da se ne bom več oglašal pa se resetiram... Prvič: ker vem da te imam tudi takšno rad kot Dajano, vlatko itd. Drugič: ker spoštujem Gabrovo delo in idejo. Tretjič: ker se bom vedno boril za manjšino, ker mi je v demokraciji to dano. Nekrofiliji, Pedofiliji, Zoofiliji ipd, se bom posvetil s posebno pozornostjo, s pomočjo Šamanizma in Tretjega Očesa in z izkušnjami, ki sem jih doživel v socializmu! ;) https://youtu.be/IcrbM1l_BoI

oj, Dajana, razumem :)) (nisem pa bila gotova, da razumem ;) ) sicer pa sem razumela tvojo misel, kot da si želimo to, kar smo si želeli v otroštvu ... aha, ti si zadevo speljala v malo drugačen zaključek ... P.S.: da sem preskočila temo? razmišljam, kakšno zvezo ima potem tvoj komentar s temo? ... hmm?

Ja, da je lezbijka. :) In to nisem pisala zaradi tega, da boš naredila doktorat na temo igrač... kako hitro preskočiš temo. :)

Dajana, hmm, mogoče ne razumem tvojega komentarja. Ali pa morda pomeni, da ima ta ženska partnerko? O igračah poznam take stvari. Ampak jaz nisem pasala v to skupino. :) Bila sem otrok bolj ali manj čisto brez igrač, ampak sama sem se zelo poglabljala v "stroko", zelo zelo zares jemala vse, kar so me učili po šolah in kar sem še sama našla! Recimo psihologijo sme se učila v treh različnih šolah, pedagogiko v dveh ... Se mi je kar zelo poznalo! In brala sem vzgojne knjige :)))) No, igrače za otroke, pa ne samo za moje, izbirala zelo sistematično! Dajala sem prednost lesu, papirju, čim bolj naravnim materialom (no, legice pa vseeno imamo ;) ), nisem marala barbik in kenov, nisem bila za stripe in Walta Disneya. (Na pedagoški so bili kritični do tega!! in jaz sem seveda tedaj to znanje "pila"!!) In ogromno sem dala na poučno! Tako knjige kot igrače in igre :) (Morda sem pa rojena učiteljica? ;) )

Res, Vito, stala sem pred porodnišnico, pomladi sem večkrat, potem sem pa rekla, da se ne vidim v takem načinu delovanja in tako jeseni nisem sodelovala. (Bila sem enkrat tam, ko so nujno potrebovali, uro ali morda dve, ampak sicer sem pa rekla, da to ni moj način in so to upoštevali.) Ukazati posiljeni ženski, da rodi, je gotovo skrajnost. Sicer pa, po moje je res malo nosečnosti, ki se začnejo s posilstvom. (Pred leti sem slišala tako zgodbo o nekem konkretnem človeku, da je bil spočet v posilstvu, mama pa ni šla na splav. - Si misliš, da mi je potem rekel nekdo od čisto drugod, da je ta otrok tako podoben nekemu duhovniku in da "vsi" v tistem kraju vedo, da ima otroka. No, to je pač "zgodba", slišala sem dvoje "mnenj" o istem človeku, o isti zgodbi. Katera drži? Ne vem. Verjetno ta druga, mislim. Mislim po tem, kar še več vem, ampak ne govorim javno. Vsekakor sme mnenja, da se malo nosečnosti začne v posilstvu.) Ukazati ženski, da rodi? Nobeni ne bom ukazala. Niti tisti, ki se je "igrala", kje šele tisti, ki ni nič kriva ... posilstvo, aha, naj vključim sem širše - recimo, da so posilstva tudi v zvezah, kjer je moški avtoritativen, ženska pa vztraja v taki zvezi. Nobeni ne bom ukazovala, bi ji pa poskusila pokazati, da obstajajo tudi druge poti ... Silno pa si želim, da naša družba postane skupnost, kjer se življenja veselimo. Ne obsodimo nosečnice, ki živi v bednih razmerah, pač pa ji pomagamo. Če je v družbi življenju naklonjeno vzdušje, potem je upanje za vse nas. Imam osebno izkušnjo, kako je ena moja znanka že podpisala, da želi splaviti, potem sva se srečali, se odprto pogovarjali ... in kaj mi je rekla! Da samo upa, da pride kdo in z njo o tem govori! Samo malo je potrebovala! Ona v resnici ni želela splaviti. - Potem je šla in preklicala svoj podpis za splav ... in otroka rodila. Nisem ji ukazala ... Le rekla sem ji, da naj pogleda vse možnosti ... in da otroka, če ga ne bo mogla imeti, lahko da v posvojitev. Lahko ga da meni! Vidi se, kako so te teme močne in kar ne morem nehati govoriti :))) ... Če se mi bo javila kakšna istospolna družina, bom vesela. :) Vse dobro ti želim, drugo leto pa morda še kakšno rečeva! :) P.S.: Hm, sem koga iz tabora "proti" hvalila? Prav toliko najbrž, kot sem tudi kakšnega iz tabora "za". ;) Poskušam videti tisto, kar je človeško!

Ana, na mojem FB-ju se je pojavila ena ženska, ki je komentirala pod enim postom... šlo je za to, kako se spreminjamo, da smo se včasih sekirali zaradi mozoljev in zdaj ne več... In je rekla, da ona je kot otrok, da rada je krompirček pomrfi... sem ji rekla, počakaj, da boš imela svoje otroke, jim boš kupovala igrače, s katerimi si se ti hotela igrat kot otrok in je odgovorila...nekaj v smislu... res ne bom zdaj hodila iskat, kje je to... otrok še nimam... midve z ženo se obnašava kot otroka. :)

Hvala, ker si se potrudil in poiskal nekaj stvari. Tako vem, da si bral, kar sem napisala. :) Veš, nisem stala na ulici s transparenti in nisem pobirala podpisov! O denarju ne bom razpravljala. (Kar sem rekla že takoj. Kar sem, sem samo v poskusu kontaktiranja s teboj - povedala sem, kar se sama sprašujem.) Stroka, strokovno mnenje ... Razumem, kaj praviš, pa vendar so zame vprašanja vsepovsod. Namreč, kdaj nekaj velja za edino pravo. Koliko ljudi mora biti takega mnenja. Poznam posameznike s teh področij, ki mislijo drugače. Ki so proti istospolnim porokam. Torej je tudi del stroke, ki misli drugače, kot predstavniki društev in oddelkov, ki si jih navedel. Ali misliš, da tako misli npr. celoten oddelek pedagoškega faksa. Ali pač vsi predavatelji? Ali del profesorjev pomeni, da VSI tako mislijo? Gre za procente, koliko je katerih? V katerem primeru torej velja, da je nekaj mnenje stroke. Zato sem nizala razne primere, ker podobno vidim vsepovsod. Sama sem sicer mnenja, da se o nekaterih stvareh ni za spraševat, ker so osnovne stvari in samo tako so in jih zato nihče ne sme "ocenjevati" ... mislim, da smem reči, da vsi vidimo istopolne ljudi enakovredne. Le enakovrednost in enakopravnost vidimo nekoliko različno. Kdo vidi prav? Osnovna pravica človeka, ki bi morala veljati, ne glede na vse ustave, ne glede na vse zakone, je, da sme biti to, kar v svojem bistvu je. In da sme živeti. Nekaj, v kar sem jaz prepričana: da je človekovo življenje vredno od samega začetka dalje in da ljudje ne bi smeli uzakonjati mej, do kdaj se sme narediti splav. Vidiš, tukaj jaz vztrajam pri tem, da je človek vreden, da živi, od samega začetka. Mislim, da sploh ne more biti stvar tega, da ljudje odločajo o tem - enostavno tako je. Oprosti, ker sem spet neko primero potegnila - upam, da razumeš, jaz vidim tako to v zvezi z nerojenimi in abortusi. Ti zakoni, ki jih postavljajo ljudje, posamezne države, so umetni - kadar določajo stopnje, do kdaj je splav zakonit. Naravni zakoni so to, da so splavi samo tisti, ki so sami od sebe ("odloči" narava) in ne načrtovani (res izjeme so seveda možne). V zvezi s homoseksualnimi ljudmi je ravno tako - so ljudje z vsemi človeškimi pravicami. Mene poroke niti ne bi motile. Kolikor razumem pa zakone, je tako, da poroka potegne za seboj vse mogoče. Če si mogoče videl to, kar se je zgodilo v Ameriki in ponekod po Evropi, potem razumeš, o čem govorim. Oprosti, skušam pojasnjevati stvari, kakor jih vidim, želela sem pa biti čisto kratka. V marsičem se meni zdi, da je toliko različnih pogledov, včasih je težko reči, da ima samo eden prav - in to, kateri. Ponavadi se odločamo v skladu s tem, kakor sami čutimo, živimo, smo doživeli (lastne izkušnje ali izkušnje naših bližnjih). Še kar razmišljam o stroki. Potem po tvoje niso stroka psihologi, socialni delavci, psihoterapevti ..., ki se izpostavijo s svojim obrazom in so proti? Res, kaj je merilo, da je nekaj strokovno mnenje! Vidiš, nisem kaj dosti naklonjena avtoritetam. ;) Ne bi se hotele istospolne družine seznaniti z menoj? Vidiš, potem pa nimam možnosti od blizu začutiti vzdušja v njihovih družinah. Kako bi torej lahko videla drugače, kot vidim zdaj? ;) Fanatizma ne maram, nobenega, ne na eni ne na drugi strani. Saj ti smem reči, da ti želim vse dobro? :)

Vito, tak občutek mi daje (nimam dokaza), saj mi na moja vprašanja nisi odgovoril - razen z linki. Si pa nekatere moje misli razumel drugače, kot sem jih razumela jaz. (Škoda.) Verjetno ni to tema, pri kateri bi lahko "napredovala", vsaj zaenkrat ne. Glede na to, da jaz ne poznam v živo nobene homoseksualne družine, čakam, da mi kdo kakšno predstavi. Z veseljem se seznanim z njimi, če bodo oni želeli. Lep pozdrav na Sirius :)

Anka, veš, zakaj sem zdaj žalostna? Ker se mi zdi, da skoraj nihče ni prebral in skušal razumeti argumente "proti". Vsi so govorili samo o ljubezni ... ampak saj ljubezen je v središču naših želja ... vseh nas! Kako more nekdo govoriti, da laže/m, če pa sploh ne prebere ...

Ah, jaz se ne grem več....Vito, od kod sem se vzela? Ne vem, mogoče z Marsa?

Epilog sem omenila zato, ker govoriš o tem, koga vse podpiram. Jaz sem v vsem tem komaj katero ime omenila. Ja, Epilog pa sem. Zdi se mi, da nisi ničesar slišal ... da me nisi slišal ... Prav, imaš pravico. Ampak potem ne govori o lažeh. Poiskala sem, kje sem omenila ortodoksnost ... Tukaj: "Moj način ni dokazovanje, zato tudi nisem iskala in lepila točk "desnih dokazov". Ker kakšno stvar vidim jaz mogoče malo drugače kot "ortodoksni" :)))" !! Ni letelo nate!! Letelo je na tiste "proti". Meni je ta stavek pomenil tole: Morda so eni proti zato, ker so jim drugi tako rekli. (Kot je bil morda tudi "za" kdo, ker so mu drugi tako rekli.) Ker se tako spodobi. Ker tako piše kaj vem kje. Jaz sem se odločila sama na podlagi tega, kar sem uspela razumeti tako, kot sem. In ni mi šlo za to, ali bom ustrezala nekim predpisom ali ne. Torej: nisem rekla, da si ti ortodoksen. Želim ti lepo popoldne!

No, še h komentarju št. 19. Vito, zdi se mi, da ti mene nisi poslušal niti nič prebral, po čemer sem povprašala. Itak da potem ni skupnega jezika. Skupni jezik ni to, da se dva pogovarjata, potem pa velja za pogovor in dogovor nekaj samo, če eden prikima drugemu, drugi pa samo VE, kako nadvse prav ima. Jaz sem prebrala vse, kar si napisal, morda nisem česa razumela, le linka v kom. 19 verjetno en bom poslušala. Me pa zanima, če si ti prebral vse, kar sme jaz tebi napisala! ;) Mimogrede: nikjer nisem hvalila nikogar ne z ene ne druge strani, oz. pohvalila sem oba udeleženca Epiloga, ne pa voditeljice, ker je bila pristranska. (No, omenila sem ene tri ljudi, v enem stavku, in to je vse.) Mimogrede, če bi navijala za "proti", bi se mi prav tako ne zdelo prav, kot se mi ni, ker je odkrito navijala "za" in bila nestrpna do človeka, ki je dokazoval svoje poglede, zakaj je proti. Tisto, ko je Vodeb izrekel besedo "pedofili", ni bilo prav, to sem tudi že rekla. Več kot enkrat. Tako da mi ti pripisuješ razne stvari, ki jih ne vidim, ne mislim, ne govorim. Potem mi pa očitaš nedialog? Pa zavajanje, laži? ;) P.S.: Glede pedofilije, kolikor vem, je je menda - žal - prav po družinah ... Žal. Tam je tudi najtežje rešljiva. Razumljivo, da je tam najtežje rešljiva. Ker otrok pač težko kar nekam gre. In težje prepozna zlorabo, ker je večkrat prav v tem zrasel. (Kdo je, koliko pedofilov je v družinah glede na to, ali je starš pravi, biološki starš, ali očim ali mačeha ... )

Vito, ja, vprašala sem te samo, če si bral tudi dokaze "desnice". To je vse. Jaz berem obe strani. (Vsega pač ne, ne z ene in ne z druge strani.) In nisem šla na referendum na ukaz, pač pa svoji volji in vesti. Tudi če preberem vse "tvoje dokaze", ni nujno, da me bodo prepričali. Pogovor sva pa začela, ker si govoril o lažeh, jaz sem pa vprašala, katere laži imaš ti v mislih. Moj način ni dokazovanje, zato tudi nisem iskala in lepila točk "desnih dokazov". Ker kakšno stvar vidim jaz mogoče malo drugače kot "ortodoksni" :))) Pa tudi sicer. Ni moj način. A vendar - tvoja stran dokazuje svoj "prav", in ti si to lepo skopiral ... " moja stran" tudi dokazuje svoj prav ... in marsikaj tega zagotovo drži. Ti pa še zmeraj trdiš, da lažem. Pa ja. Veš, kaj sem videla v oddajah po TV, ob soočenjih, v epilogu ... To, da zagovornica "za" nekaterih stvari sploh ni vedela, da ji že pripadajo. Sicer mi je bila tista predstavnica prav simpatična, ker sem videla, da govori odkrito in se ne spreneveda, toda dejstvo je, da ni vedela, da lahko partner v istospolni skupnosti posvoji otroka. Torej: predstavnik "proti" ji je povedal!!! Kdo torej laže?

Anka, kasneje enkrat sva se začela pogovarjati z Vitom, ne takoj ob mojem prispevku. Omenil je laži "proti", pa sem ga prosila, če jih pove, tiste pač, ki jih ve. No, potem je dal link. Jaz sem sicer bolj želela, da pove po svoje, a ob tem nisme naletela na razumevanje, zato sem sklenila vse prebrati, kar mi da v branje. Rekla pa sem, da se na denar ne razumem, in da o denarju lahko dam samo kopijo zneskov, ki jih je meni nekdo dal, Vito je dal pa link, ki ga je pač nekje dobil. Recimo da nobeden od naju ni zgruntal teh stvari. Moji "proti" se niso nanašali na denar, jaz o tem sploh nisem nikjer govorila. Moji "proti" niso denarni, pač pa se tičejo vzgoje in življenja ...

Vito, zašel si povsem izven prvotnega konteksta, ki ga je napisala Ana. In to prav Ani, za katero je denar le nujno zlo, greš očitat denarne spletke??!! Zlorabe z denarjem se žal vedno dogajajo, še vedno je vroča tema Hilde, Zidarja....pa na novo, kako je direktor zavetišča za brezdomce v svoj žep že 10 let spravljal denar namenjen revežem, pa zlorabe v RKju , pa Unicefu....barabe so in bojo, dokler se jim bo gledalo v takih državah, kot je naša, skozi prste in ne odgovarja nihče za nič, razen seveda če je navadni smrtnik....a kot vem, je imela Ana zgoraj povsem drugo temo...

Vito, povedala sem to, kar vem, in rekla sem, da denarja ne bom komentirala, ker se nanj ne spoznam. Zanima me, če si ti bral argumente "proti" ali pa si jih pogledal samo skozi oči tistih "za"? Se ti ne zdi, da boš dobil ene odgovore na eni strani, druge na drugi, pogosto so pa najbolj pravi tisti, ki so lahko odgovori obeh strani ... (O denarju pa jaz res ne bi.)

CD Vito, sem spraševala o tem in se spraševala o tem. Če nekdo dobi denar in je njegov, ali ga sme uporabiti za vse, kar hoče, ali samo za to, čemur je bil namenjen? Se res sprašujem. Oprosti, jaz za denar nimam nobenega daru, da bi vse to razumela. Zato pravzaprav tega področja ne želim komentirati. Ker ne vem. Sem pa naredila, kar sem, samo zato, da sem šla res skozi vse, kar je v tvojem prvem linku bilo. Verjetno se vsi srečujemo s stvarmi, ki jih ne poznamo ... Tvoj komentar št. 19 me še čaka :)

No, CD Vito, da nadaljujem, ker zdaj - kot sem rekla - grem skozi to, kar si mi ti dal v prvem linku - glede financiranja sem povprašala enega, ki je bil aktivno zraven, poslal mi je tole: Financiranje pro-homoseksualnih organizacij za obdobje 2003-2015 - Supervizor: Legebitra 835.399,02 Amnesty Slovenija 261.688,24 Mirovni inštitut 2.487.077,05 Društvo DIH 342.610,55€ Združena levica - Demokratična stranka dela 109.024,60 Združena levica - IDS 124.875,14 Združena levica - STRANKA TRS 284.011,60 Stranka Modrega centra 1.516.238,38 Zavezništvo Alenke Bratušek 92.035,49 DESUS 5.589.432,51 Socialni demokrati 11.815.619,56 Skupaj 23.458.012,14 EUR P.S.: Jaz samo "lepim" odgovor.

Potem o posvajanju otrok - že precej let istospolni partner lahko posvoji otroka svojega partnerja, partnerke. To pravico imajo že več let, imeli so jo že pred prejšnjim referendumom. To JE dejstvo. Tole pod videom - pa meni govori o tem, kako se vse skupaj zapleta. Če je to, je potem še to, in ker je to, mora biti še to. "Zapis, ki bi omejeval posvojitev zgolj na partnerjevega biološkega otroka, bi bil protiustaven, saj bi v neenak položaj postavljal biološke in posvojene otroke ..." No, pa smo tam. Če je nekaj tako, mora biti še tako. Tam nekaj dodaš, pa je potrebno potem še nekaj spremeniti ...

CD Vito, torej - prej nisem šla v filmčke, zdaj pa sem - ustavila sem se pri 4. delu. Vprašam se, kdo je stroka? So stroka konkretni ljudje ali je stroka nekaj izven? Kako sploh nastaja strokovno mnenje? Kdo je merodajen? Vsepovsod se spreminja, tako recimo v vzgoji, v medicini, v farmaciji ... In nek človek je bil tisti, ki je uveljavil novo mnenje ... Zanimivo, recimo cepljenje se je uveljavilo, preden so ugotovili razne komplikacije, stranske učinke. Ampak sloves vsemogočnosti cepiv se je širil naprej ... protirazlogi ga niso spodnesli ... Talidomid, ki so ga dajali proti bolečinam tam nekje v 60.letih, je povzročil okvare zarodkov, rojevali so se brez okončin. Ampak, dokler končno ni bilo dokazano, kaj je krivo okvaram udov zarodkov, je "stroka" dajala ta zdravila. Hormonska zdravila, kontracepcijska sredstva, "tabletke" so se močno razmahnile, preden so spoznali stranske učinke. Med bližnjimi je človek, ki jemlje medrol ... pred leti so bolj lahkotno gledali na medrol, zdaj ne omalovažujejo stranskih učinkov. ... Kaj je stroka? Kdo je stroka? So to ljudje? Kdo je tisti, ki prevesi na neki tehtnici, da potem nekaj velja? Jaz mislim, da to, da ni razlik med otroki, vzgajanimi od isto ali različnospolnih staršev, enostavno je težko široko strokovno mnenje - ker je to še relativno mlado vse skupaj. Če nekdo nekaj sklepa na malo primerih, to ne more biti široko mnenje. Po moje se marsikaj lahko resnično ocenjuje šele po več generacijah. Pa še malo k cepljenju: Včasih smo se učili, da so dojenčki prve mesece varni pred otroškimi nalezljivimi boleznimi - in če že zbolijo, imajo lažjo obliko - ker jih ščiti mama s svojimi protitelesi. No, potem je pa prišlo na dan to, da današnje mame, že tudi moja generacija, so vse precepljene in tako nimajo teh protiteles, vsaj ne takih prav proti povzročitelju samemu. Zato se spreminaj tudi odpornost dojenčkov ... Želim reči, da se marsikaj vidi šele po več generacijah ... Enako je tudi s hormonsko kontracepcijo. Ni vse tako idealno, kot se sliši. Poleg škode na konkreten organizem je vidna škoda tudi na okolje in posledično je vpliv tudi na rodnost posameznikov, ki se niža - ker smo deležni homonov vsepovsod. ----------------------------------- 3. del - V zvezi s proračunom sem poslala vprašanje nekomu drugemu, z denarjem se ne bi ukvarjala, mi ne gre ;)

CD Vito, prav imaš, bom prebrala vse.

Kaprow, 15, hvala za tvoje razmišljanje. Zaenkrat nimam želje več razpravljati o vsem tem, rada bi rekla le, da zame sta bila glavna zadržka ta dva: - poučevanje teorije spola po šolah in vrtcih (ker se mi zdi vprašljivo - kar o tem pač vem) - in to v zvezi z nadomestnim materinstvom ... (ki sicer ni omenjano konkretno ...) Jaz bi želela vzpodbujati sprejemanje vseh vrst drugačnih otrok. In družbo vzgajati v to smer, da bi se razširjalo vzdušje, kjer bi spoštovali in sprejemali vsakega posameznika ... vsakega "prizadetega" otroka ... Še to: to, kar sem slišala, npr: da bi MOJEGA otroka dobila dva geja, tega pa nikakor ne ... no, to, tak način mene odbija. To doživljam kot samopoveličevanje, kot da sem jaz, hetero, ne vem kaj ... v resnici pa to, koliko sem človek, vendar ni vezano ravno na to, ali sem homo ali sem hetero. No, zdajle sem na hitro rekla nekaj, kar močno čutim, in ne gledam na besede, kako bom to izrazila in kako bo kdo razumel. Upam pa, da je vendar jasno. Ampak samo zato, ker je nekdo homo, ni slab, kot tudi samo zato, ker je nekfo hetero, še ni dober ... Itak da ne. Tudi kot vzgojitelj ne. Tako ... to želim reči. Kajti vsako (samo)poveličevanje me obdija ...

CD Vito, zdaj sem končno odprla tvoj link, joj, koliko vsega je tukaj. Odpiram, ampak ne vem, kje bi se tega lotila, vsega pa res ne bi brala. Saj bom ... ampak ljubše mi bo, če boš ti sam s svojimi besedami rekel, katere laži so bile - naj bi bile .... Beseda "laž" ni kar tako.

Bravo, Kaprow!

CD Vito, prav! :) Sicer se ni potrebno zelo potruditi, rada bi vedela predvsem področja, se tvoje mnenje nanaša na člene, ki naj bi se spremenili, ali morda na to, da je stran "proti" govorila o teoriji spola in še čem. Če boš lahko, bom tega vesela, če ne boš uspel, bom pa tudi razumela :) Lepo se imej!

Štulič :) Prosim, oprosti moji nevednosti, a mi lahko pojasniš tisti znakec, ki jih imajo ljudje na ramah, rokah, tudi drugje? (v filmčku) dva polna trikotnika? P.S.: Meni je vedno hudo, če se ljudje razhajamo. Vedno upam, da bomo našli skupno dobro. Tako da ...! Fejst, da si se oglasil! :)

Oh, kaže, da mi je požrlo komentar Anki ... Pa tako sem se potrudila! :D Morda poskusim kasneje še enkrat. :)

CD Vito! Mi lahko poveš, kaj misliš z lažmi? Katere laži so bile? Soočenja in ksihti na njih. Misliš na celotna soočenja ali samo na tiste poskusne humorne izseke? Ta, ki je te izsekane filmčke naredil, ima precej občutka za film, za učinke, za zanimivo, da bi pa bil filmček en toliko objektiven, bi pa naj poiskal kakšne malo bolj čudne tudi na drugi strani :) Ali pa tam ni bilo nič takega? ;) (Ne trdim, le sprašujem.) Razmišljam o ksihtih teh, ki si jih omenil ... Ksihti pač ... Enkrat sem imela neko mnenje, na srečo samo zase, sama pri sebi, o neki punci, kako se prisiljeno smeje ... da ni naravna ... Kasneje sem zvedela, da ima neko mišično bolezen. Ni se mogla smejati "sproščeno", mišice je niso ubogale. To je bilo pred 30 leti - in vsa ta leta se na to spomnim dostikrat. Občutek o kakšen izrazu obraza imam večkrat, ampak vem, da je moj občutek lahko tudi zmoten (kakšen izraz: zmoten!). P.S.: Imaš zelo posrečeno ime! :)

VinKos, res je! Rastko :)

Ana, lepo si napisala in strinjam se s teboj. Dejstvo je, da nobena skrajnost, pa če gre še za tako dobro ( ali pa slabo) ni dobra! Če se opredelim na referendum, je bilo na obeh straneh kar nekaj skrajnežev, fanatikov in ljudi, ki SPLOH niso premislili, predno so govorili. Bilo je in je še veliko poniževanja, grdih, celo bolečih besed. Tudi jaz sem bila kot komentatorka na FBju samo zaradi neke besede obsojena, da sem levičarka, da sem za ta predlagani zakon......samo zato, ker sem rekla, da je potrebno poskrbeti tudi za trpinčene in zlorabljene otroke, če gre res za otroke....pa sem odgovorila tej osebi, da me ne pozna, da ne nosi mojih čevljev.....Dobro veš, da sem kot vdova tudi zelo občutljiva na besede, ki jih nekateri tako poudarjajo, kot na primer, da mati ni sposobna sama vzgojiti normalnih otrok.....ta trditev je zame in moja otroka zelo kruta in boleča, saj nismo krivi, da smo ostali sami. A naj bi namesto da sem skrbela za otroka raje noro iskala nekoga, ki bi jima nadomestil očeta? Nekoga, ki bi se morda izživljal nad njima in to samo zato, da ju ne bo vzgajala le mama, ker ona tega pa res ne zna sama?......Moja otroka sta zdaj že odrasla in mislita s svojo glavo in sta zdravi osebnosti, a ne samo po mojem, tudi po mnenju drugih, ki ju poznajo. Motilo me je tudi, ko se je toliko poudarjal pomen družine, ki je res velik, a saj bi si jo mnogi radi ustvarili, pa ne najdejo sorodne duše ali pa jo imajo, pa jim Bog ni podaril otrok...... Jaz bi pa predvsem vse, ki kar koli komentirajo, presojajo....prosila, naj vendar najprej premislijo, kaj bodo rekli, kaj bo to za seboj potegnilo, če ni ranljivo, žaljivo......potem pa naj izrečejo......

lp

Brez samospoštovanja človek ne more spoštovati nikogar. Ob takih priložnostih pa vse ven udarja. In to pod vsemi prapori in v vseh templjih . . .