Članek
Takrat, ko na zunaj ni še nič!
Objavljeno Mar 16, 2016

Dan 0:
Prazen list. Nepopisan. Lep, čist. Tabula raza. Nič.
Žareče oči. Pričakovanje.
Hrepenenje.
Morda jutri ...?
Čakanje.




1. dan: Žareče oči. Pričakovanje.

Dva para oči. Hrepenenje dveh ljudi. Držita se za roke. Objemata se. Ljubita se.
Jaaa! Sem!
Še vedno prazen list, nepopisan ... no, dan D je tu - in sem, vendar popolnoma neznan. Pikica.

2. dan: Samo kupček celic, pravijo,  a vendar sem. Rastem, da kar kipi!
 
18. dan: Odpiram usta! Moj razvoj je neverjeten! Vse se razvija, tudi moj srček se je že izoblikoval! Tudi oči se mi oblikujejo!

24. dan: Danes je že začelo biti moje srce. Od zdaj naprej bo bilo vse življenje!

30. dan: Srček mi bije, wau! Tup- tup, tup-tup ... Moje življenje ne visi na nitki, pač pa je povezano z nečim z debelo vrvjo ... Le kam pelje ta vrv? Morda pa enkrat zvem?

32. dan: Moji možgani so že oblikovani in delujejo! Zdaj mi že lahko naredijo pravi EEG! In po žilah mi teče kri, temu strokovnjaki rečejo: fetalni krvni obtok! Moja kri se ne meša z mamino, imava vsak svojo!

37. dan: Na rokah se že kažejo drobceni prsti. Kako majhni so!

40. dan: Moja ušesa so sicer majcena, toda oblikovana prav "umetniško"! V moji družini imajo taka ušesa in že zdaj se ve, kam spadam!

42. dan: Res: moji možgani delajo, celo gibanje mojih ročic in nožic že nadzorujejo! Kaj vse že znam! In kosti že imam!

65. dan: Lasje mi že počasi poganjajo!

68. dan: Oblikujejo se mi oči! Okrog mene je sicer temno.

100. dan: Plezam po vrvi! Kakšen občutek! Telovadim na vse načine: plavam, delam stoje! Moj mali veliki svet je zanimiv in topel - in moker.

200. dan: Joj, nisem vedel, da je lahko plezanje nevarno ... :-((( Vrv se mi je zavila okrog vratu - in me je tiščalo. O, še dobro, da se je sama odmotala. Bom raje bolj previden. Sicer je pa tako malo prostora - moj svet je vse manjši - , da si bom moral najti nov planet. Le kako je drugje? Če je kje drugje?
Zdi se mi, da nekaj je ... Včasih čutim posebno toploto in mehko žarenje svetlobe skozi steno mojega domka. Včasih tam skoz slišim glasove. Slišim, ko moja mami poje. Ali pa tudi kakšne manj prijazne glasove. Ampak potem se glasovi pomirijo in čutim, da je moja mamica spet mirna ... Komaj čakam, da vidim, kako je zunaj!


----

Filmček (4 D), ki prikazuje delček življenja "notri":  https://gloria.tv/media/sJpuUFHaghQ!

-------------------------

O tem skrivnostnem obdobju pred dnevom rojstva pojejo že tudi stari spisi:

In ko ob tem razmišljam, mi pride na misel film Poglej, kdo se oglaša (Look Who's Talking)!

 


http://koristno.net/p/17-letna-mamica-ki-se-je-ob-nepricakovani-nosecnosti-odlocila-za-zivljenje

Radmila, nekoliko podoben je tudi psalm 131, tak človeški, biti kot otrok; meni je tudi zelo všeč: http://www.publishwall.si/solzemlje/post/120369/psalm-131-kakor-otrok-v-narocju-svoje-matere

pisano22154idan :D potem je danes 22155. dan! :) Bog te živi! https://www.youtube.com/watch?v=OSXia4Y3ro8

@janez, m'rbit pa res za kurac razumem in ravno v tem je poanta!, stupendo! https://youtu.be/5ixRWvrkUHo

@Sponko razumem! Kot Ribica, Žabica al' pa Gorila... :( https://youtu.be/cH8eKv05lJM

A bi lahko nehali z dokazovanjem in prikazovanjem anatomije ker, (J'z bom bruhal... ;) Pa si ti Ana od srca do semenčeca absolvirala, da je preživetje na Zemlji odvisno ravno retrogardnega procesa!? De je treba preživeti? Ok. Rekla boš če sem j'z potem zmorejo tudi drugi... Ne zmorejo! Pusti jim vsaj to, Pravico! :( https://youtu.be/tVYylcHszrM

O, Mila, mali princ! <3 Hvala zanj!

Abram, po moje se vse to dogaja v vseh časih, in najbrž niso danes bistveno slabši ljudje kot v vseh časih. Vsak mora delati na novo sam s seboj, sam zase zoreti, sam sebe dati použiti tudi drugim, sam v sebi umirati pohlepu, požrešnosti, nevoščljivosti, lenobi ... Na nek način je vsak od nas svet v malem in v svojem življenju zori od semena do zrelega sadu ... Nekaj si, po moje, predajamo, dajemo kot dediščino, nekaj pa mora vsak odkriti sam. Vedno znova beremo o ljudeh, ki so spoznali, kakšen dar je preproščina, spoznali to, kako malo potrebujemo za življenje .... kako je najbolj pomembna ljubezen .... Je pa tako, da - ker pač je "strma pot v nebo", "navzdol pa pomagajo vsi hudiči" - se vsak od nas bori s svojo razbojniško jamo .... in naj bi vsak človek kot posameznik iz samega sebe naredil dober sad ...

ANA Kar ti opisuješ s pojmom porazdelitve dobrin je danes nemogoče.Človeštvo je danes na najvišji stopnji ego -racionalizma ,kjer ima naš reaiziran um glavno besedo.Ta um sleherniku omogoča preživeti in zagotoviti njemu samemu najboljše pogoje preživetja. Danes je pri večini akumuliran um -DUŠA-zakopana daleč v notranjosti slehernika,ko se bodo naše duše prebudile -akumuliran brezčasen genski spomin slehernika- bo naš um sprejel pojem sožitja in prebudil v sleherniku,da bo samo odgovorno sprejel,da niso vse zemeljske dobrine samo zaradi njegovega pohlepa in njegoven želje imeti vse.TO željo si danes na najbolj umazan način zagotavlja družbena elita,ki živi po načelu povezane krdele hijen.

Abram, mislim, da sploh ne bi bili problem lačni ljudje pri nas, če bi prerazporedili vse to, kar imamo ... če bi tisti z veliko več delili ... ali pa tudi, če bi mogoče malo znižali merila,kaj je potrebno imeti za dostojno življenje. Po nekaterih merilih je pač potrebno imeti mnogo več kot en toliko kvalitetno hrano, nekaj za obleči, streho nad glavo in še kaj malega. Če bi splošno sprejeli, da za kvalitetno življenje marsičesa, kar velja za njuno, sploh en potrebujemo, bi bilo lažje in lepše. Je pa to družbeno dejstvo ... vpliv družbe je velik. Težko je živeti skrajno preprosto ob samih drugačnih. Odraslemu je lahko sicer čisto v redu, ampak otrokom je pa včasih zelo težko, ko se pač tudi primerjajo med seboj. Dejstvo je tudi, da če se ljudje grejo "seks", naj bi vedeli za možne posledice. Meni je zelo žal, kadar ljudje teh telesnih danosti, darov je jemljejo kot velik dar in kot izraz ljubezni ... Če človek gleda na to dejanje kot ljubljenje, potem bo imel drugačen pogled na spočetega človeka, pa četudi ni bil ravno načrtovan. Poleg tega je v Sloveniji dolga vrsta na posvojitev čakajočih staršev .... Če ne more mlado dekle obdržati otroka, ga vendar more dati v posvojitev .... in s tem sebe gradi, ko sprejme danosti, ne se pa jim izogne ... Vem, to je težko, v vsakem primeru ej težko ... A vendar, mislim, je to najboljša možnost. Ohraniti življenje.

Ana. ...prav lepa hvala za ta Psalm 139....jaz prej sploh nisem vedela....da nek psalm tako lepo opisuje ....rojstvo novega bitja...Kralj David je res Božji maziljenec......

Ana Potem je vse ok.Ali lahko 15 letna mati odloča o tem,ali bo imela otroka,ali ne.Danes je to realnost.V tej revščini je družba kriva,da ne omogoča vsem možnost dostojnega življenja.Danes je v Sloveniji že mnogo lačnih otrok.Kdo je krivec za vse te pojave*? Brezsrčnost egoistov,ki vidijo in razumejo samo svojo egoistično rit.Sam sem za ohranitev vsega živega,vendar nas omejuje realnost.

Radmila, o, pa res: tale fetus verjetno ne ve, kako ga opazuje miljarda ljudi!! :) Res je. In po eni strani je meni tudi blizu, da se ne kuka preveč v telo .... in da se pusti otroka rasti an skrivnem ... kot so verzi psalma 139 - kako je bil pameten zapisovalec tega psalma - res je to Božje!! Vedno znova sem ganjena, ko slišim te besede: "Zares, ti si stkal moje ledvice, me stkal v materinem telesu. Zahvaljujem se ti, ker sem tako čudovito ustvarjen, čudovita so tvoja dela, moja duša to dobro pozna. Moje kosti niso bile skrite pred tabo, ko sem bil narejen na skrivnem, stkan v globočinah zemlje. Moj zarodek so videle tvoje oči." <3

Abram, pravzaprav so tudi čustva del življenja in jih je potrebno upoštevati. Res pa je to, kako raste človek v materinem trebuhu, popolnoma objektivno dejstvo. O pravici do ne imeti otroka lahko tudi govorimo čisto objektivno. V resnici si ljudje z marsikakšnimi deli naredijo veliko škodo. Morda prav zato, ker se predajajo negativnim čustvom - in ne, ker bi videli objektivno. Morda sem zašla malo s tira ... ampak razumela sem Štuliča, kot da naj pustimo "pravico do odločanja" ... Odločanje - ja! Ampak pravočasno. Prej.

VinKos, se strinjam!

Štulič, filmček o živalcah je lep ... ampak besede k. res ne maram (8. komentar) ... meni se zdi - nagravžna ...

Janez, oprosti, ampak grobih besed ne maram .... Pa sem (jih) zbrisala ... (saj sicer ni bilo druge vsebine, ki bi pasala zraven)

Štulič, včeraj sem bila tam, kjer so molili za želve ... :) P.S.: Tvoj filmček je lep!

Sponko, 5, prisrčna misel! :)

Štulič, imam te za bližnjega! In vendar! Vsem želim najboljše! Ni nujno najboljše to, če človek odloži svoj križ, svoje breme ... Mnogokrat je jasno vidno, da je najboljše sprejeti .... Sploh če naj bi se dva res ljubila! Potem je otrok resnično zaklad ... izraz in sad ljubezni. Takega sadu pač ne more človek zavreči .... ne da bi rezal in trgal svoje srce ... Je pa res, da se meni ne zdi nujno videti v trebuh. Mislim, da je otrok pred rojstvom pač skrivnost ... če naj ne bi bil, bi imele ženske na trebuhu okenček, skozi katerega bi lahko gledali! :) Na nek način je čisto vseeno, kako raste, koliko zraste v enem mesecu itd. Mimogrede, pri enem mesecu (lunarnem) je zarodek velik 1 cm, pri dveh 4, pri 3 9, pri 4 16 ... Zanimivo je vedeti več. Ampak ni pa nujno vsega vedeti ... niti o sebi marsičesa ne vemo ....

Anka, če si pustimo globoko čutiti, smo ganjeni, očarani ... Vidimo več kot samo z zemeljskimi očmi. <3

Mila, ja, in tisto "prej" je še bolj neznano, res nam pa sodobne aparature marsikaj približajo. Ampak, začuda, to sploh ne pomeni, da bodo ljudje potem tudi v srcu več vedeli ... več čutili ... življenje bolj spoštovali ....

Psalm Kralja Davida 139 : 17-18........ In zame, kako težke so Tvoje misli, o Bog, kako silna so njihova načela! Če bi jih štel, bi jih bilo več kot peska; kadar se prebudim, sem še vedno pri Tebi.

Ana...mislim da se Psalm 139 tudi lepo ujema s včerajšnjo temo Srce....saj sem lahko slišala.......kako bije eno majhno, a še vedno čisto srce...

Ana...... meni je všeč tudi tvoje besedilo....

Ana, meni je zelo všeč video Psalm 139....si ga bom spravila..........Štulic.......tvoj izbor videov mi je itak vedno všeč.......kar pa se fetusa tiče.........ubogi fetus....ki je zdaj že otrok...verjetno sploh ne ve..........da ga lahko na najbolj skrivnem mestu v telesu ...med čudežem njegovega razvoja .........zdaj gleda..... in bolj ali manj posrečeno komentira... na milijarde ljudi.....

Štulic Žal te ne razumejo,ker so čustveno vpeti in ne zmorejo biti rrealni.Nekateri!

Se mi zdi,da mi je tale Janez poznan.

Ni vsaka groba beseda za kamorkoli! Littera scripta manet, zapisana črka ostane. Štulič - ni treba za janezom ponavljat, to počno po navadi mlajši . . .

Spočetje in rast......božje stvarstvo je res prečudovito....