Vsaj včasih je to zelo očitno videti.

Kot tudi na primer v tej zgodbi, ki jo pripovedujem na pamet - torej zgodilo se je približno takole:

Nekega dne je reven škotski kmet, medtem ko je delal na polju, zaslišal iz bližnjega močvirja klic na pomoč. Kmet je odvrgel orodje in takoj stekel na pomoč. V črno blato je bil globoko pogreznjen prestrašen deček, ki se ni mogel rešiti. Kmet ga je rešil.
Naslednji dan je pripeljala na kmetovo revno dvorišče bogata kočija, plemič, ki se je pripeljal, je bil oče dečka, ki je bil prejšnji dan rešen smrti v močvirju.
Plemič je ponudil kmetu, da mu poplača to, da mu je rešil sina.
Toda kmet se je branil, nikakor ni hotel sprejeti denarja za to, kar je naredil.
Takrat se je približal kmetov sin in ko ga je plemič opazil, je očetu rekel: "Dovolite mi, da vašemu sinu omogočim enako izobrazbo, kot jo uživa moj sin!"
In potem je kmetov sin obiskoval najboljše šole, kasneje je končal bolnišnično šolo v Londonu ... Kot odkritelj penicilina je postal znan po vsem svetu. Ta mož je bil Aleksander Fleming.
Čez več let je plemičev sin zbolel za hudo pljučnico ... in sedaj ga je rešil penicilin.
In kdo je bil ta sin, ki ga je rešil enkrat oče, drugič pa sin Fleming?
Winston Churchill.