Članek
Iz srca in iz čistega veselja ...
Objavljeno Feb 22, 2016


Dobrih del ne delamo zato,

da nam bodo povrnjena,

podarjamo jih iz srca.

Podarjamo iz čistega veselja

nad podarjanjem

in ne potrebujemo priznanja.

(Bryan Robinson)

Je res.
Vendar mora - po moje - vsak človek v srcu doumeti, kje je njegova mera. Da potem počasi ne ugotovi, koliko je podarjal, hvaležnosti pa vendar ni bilo. Ko vendar večina ljudi želi vsaj kdaj začutiti hvaležnost.
Včasih je potem v človeku predvsem grenkoba.
Lepo je podarjati ... in tudi Gibran govori o tem, da naj bi podarjali iz čistega veselja nad podarjanjem ...

Nekateri dajejo, a ne občutijo bolečine in ne iščejo veselja
in jih ne spremlja zavest kreposti.
Poklanjajo tako kot mirta oddaja svoj duh v ozračje.
Po rokah takih ljudi nam Bog izgovarja besede
in skozi njihove oči žari njegov nasmeh na zemljo. /.../
Za človeka odprtih rok je iskanje tistega,
ki bo dar sprejel, večja radost od darovanja.

... in Jezus pravi, naj ne ve levica, kar dela desnica ...

A vendar: Včasih kdo začuti, da bi drugi hotel le še več in več. "Mu ponudiš prst, zagrabi roko."
Res je tudi, da človek, ki dobiva in dobiva, včasih sploh ne razvije daru hvaležnosti.
Vajen je le dobiti.
In se mu zdi krivično, če potem kdaj ne dobi.
Tako se mi zdi na nek način človek, ki rad daje, tudi odgovoren za to, kako bo njegov dar sprejet ...
Vem pa tudi, da ko dam, ni več tisto "moje" in ni več moja odgovornost za to, kako bo sprejeto in uporabljeno.

Feb 22, 2016

Anka, verjetno je vsak od nas večkrat na tem, da je tam nekje vmes. Včasih samo damo in se ne "sekiramo" ob tem, kaj, kako, zakaj .... Smo kot sonce, kot veter, kot dež ... samo je ... samo smo. Včasih smo pa tisti, ki si želimo tudi čutiti hvaležnost obdarovanca. Mnogokrat, mislim, gre za to, bi radi vedeli, da se vendar "dogaja boljši svet", upanje v boljši svet. Posebno težko je, kadar je videti, da delamo zaman. Da je bil ves trud zaman. Da se vse obrne proti nam. Zanimiv je še ta pogled: zgodi se nekaj dobrega, toda "nagrado" (pohvalo npr.) dobi nekdo drug, morda si jo celo prilasti. To je proti čutu za pravičnost in poštenost, ki je verjetno v vsakem človeku, toda - počasi spoznamo, da se v življenju dogaja vse mogoče ....

VinKos, morda res, ampak vsako knjigo je mogoče uporabiti s hudobijo - jo obrniti proti človeku ... Samo čistemu vse čisto! ;)

Ana, zopet si se lotila "težke" tematike.....res lepo je podariti, a lepo je ob tem občutiti hvaležnost obdarovanca, pa če je to le pristno veselje ob daru, kar je sicer zame največ....nehvaležnost boli, še posebno če je dar podarjen s srcem.......obdarovani pa ga sprejme kot smet.....to boli....

Joooj, spomnil si me na eno knjigo, pred kratkim sva ja z možem malo brala! :)) Da bi bili lažje nesrečni, je naslov! :D Kako se dobro sliši, kaj! :)