Vrtnica rdeča,
sneg in mraz sta okrog nje,
a ona dehti.
Tako nas življenje gnete:
umremo sami sebi.
Feb 25, 2016
Vrtnica rdeča,
sneg in mraz sta okrog nje,
a ona dehti.
Tako nas življenje gnete:
umremo sami sebi.
Feb 25, 2016
Malo prečekiraj in kaj napiši Ana, me zanima, kako ti gledaš na vse skupaj! http://www.publishwall.si/romano.stathis/post/173184/napake-na-katerih-se-nas-narod-kaj-malo-naucil-kaj-se-storiti-da-obstanemo
Romano, hvala za vabilo, včeraj sem že vse prebrala, nisem se pa utegnila kaj več oglasiti :) Pridem torej ;)
Romano, hvala! :) Kajne, kako nas včasih rožice navdihujejo in povezujejo! :) Vrtnica s svojimi trni in nežnostjo spominjajo na zgodbo Malega princa. Na to, kako marsikdaj ne vidimo, ne spoznamo vsega. Kako si včasih napačno kaj razlagamo. In vrtnica kot darilo ljubljeni osebi! O da ne bi bilo zlorab ljubezni! P.S.: Morda sem malo zatežena ... Tako razmišljam .... toliko vsega doživljam ...
Ti še jaz pošiljam eno mojih pesmi na to božansko cvetlico! RAJSKI CVET Še v rastju, ovit je v zelenih listih, na steblu s trnjem je nedotakljiv, v popku varnem se razvija, ko v jutrih ves od rose se umiva, ves svež ugledal sonce, je življenje svoje. Ko ga dotakne nežna roka, list cveta v žametni mehkobi, z vonjavami arome svoje, ogreje ti srce v duši se z vso mehkobo zlije, to rajski cvet je vrtnice. Božanska se ljubezen v njemu skriva, milina vseh vonjav, ki širijo po lepem se telesu, ko z nežnostjo, milino tople roke, pripet je bil na prsi, krasil je lice in barvo njega ustnice. Kot da objel bi celi svet, ponosen bil je vsak, ki znjim ljubezen je zaprosil, da ljubil bi, cvet rajske vrtnice, mu bil nadih, da lažje osvojil srce, ko izpovedal ljubi je ljubezen..... avtor: romano r.