Ladja je najbolj varna v pristanišču,

a ni bila ustvarjena za to!

(William G. T. Shedd)

Kako res!

Če ne dopustimo, da nas morje premetava, nam včasih izžme vse moči, nas skoraj ugonobijo viharji ... če ostajamo na varnem, v pristanišču, potem niti ne preizkusimo sami sebe, svoje "ladje", če je iz kvalitetnega materiala, ne preizkusimo je, koliko zmore.

Če bi Titanik nikoli ne odplul in sploh, če ne bi naletel na težke okoliščine z ledenimi gorami ali kakšne drug strašno težke okoliščine, če bi bil varno zasidran v pristanišču, bi bil le atraktivna točka za turiste, morda bi bila na njem restavracija ali bi na njem organizirali športne aktivnosti, sploh ne bi vedeli, koliko je vreden, kakšna je njegova resnična vrednost ...

... ali če bi tedaj vsaj pravočasno prilagodil svojo hitrost, bi ne bila tako zelo na preizkušnji trdnost njegovega "telesa".

Tako je tudi z nami.

Kakšen predvsem počiva v varnem naročju doma ... znanega, se nikjer ne izpostavi ... je takega mnenja kot drugi okrog njega. Ali pa nima mnenja.

Kakšen gre na odprto morje, ampak samo v lepem vremenu, preštudira vremensko napoved daleč naprej in si skuša zagotoviti varnost ...

A kakšen odpotuje ne glede na vreme, vozni red pač je vozni red ... ;)

Morda ga zajame strah ob preizkušnjah, v viharju, morda sprejme izziv in skuša dati vse od sebe, da ohrani samega sebe ... morda se v preizkušnji v resnici šele najde, popolnoma samega sebe .... sebe resničnega ...

Taka je pot do samega sebe - skozi preizkušnje ...