40 dni za življenje

Pred ljubljansko porodnišnico se dan za dnem, tokrat že tretjič določeno dobo (tokrat od 10. 2. do 20. 3.), vedno po 40 dni (tudi jeseni), zbirajo ljudje, ki sestavljajo skupino (skupinico) molivcev, ki molijo v podporo nosečnicam v stiski, da bi se le-te zmogle odločiti za življenje. Molijo tudi za nerojene otroke, tudi za splavljene. Tudi za dekleta in žene, ki niso sprejele otroka. Pa tudi za zdravstvene delavce, ki opravljajo splave. In za partnerje nosečnic ... Žal mnogi pustijo svojo žensko, naj se odloča sama ...

Pišem v 3. osebi, saj v tem zadnjem terminu, letošnjem postu, sama sploh še nisem bila tam. Rekla sem celo, da se ne najdem v tem načinu delovanja, molitve. Da je moj način dela (tudi dejavnega spoštovanja življenja) drugačen.

Kar pa ne pomeni, da ne bom šla v bližnji prihodnosti spet pred porodnišnico. Z namenom, da svoj čas prav na tak način posvetim nosečim mamicam in njihovim otrokom. Tudi tistim, ki so bile noseče, pa niso več.

Ne bom šla tja, da bi sodila ... ne, samo želela bi, da bi te punce in žene čutile, da v svoji stiski niso same. Da smo tudi ljudje, ki čutimo z njimi. Ja, odločitev je njihova, ne bomo jih sodili in ne bomo jim sodili, če ne bodo sprejele otroka .... toda srčno upamo, da bo v njih rasel prostor, namenjem resničnemu življenju. Dejstvo je, da mnoge ženske nosijo hude posledice po splavu, še po spontanem splavu so stiske, po hotenem so pa še hujše (če si ženske pustijo čutiti). Mislim, da smo žene ustvarjene zato, da nosimo življenje, ga dajemo, rojevamo ... In da same sebe osrečimo predvsem s tem, če življenje sprejmemo .... in ne, če ga zavrnemo, zavržemo.

Ob tem moram povedati tudi, da me zaboli, kadar so ljudje, ki so proti splavu, grobi do tistih, ki splavljajo.

Če je do mene kdo grob in napadalen, me bo odbil - in ne prepričal v svoj prav. Čisto mogoče, da ne bom hotela niti razmišljati o njegovem pogledu, če ni znal povedati kulturno in vljudno, seveda pa tudi jasno.

Borci za življenje in borci proti molivcem

No, in ob "borcih za življenje" (ja, tudi jaz sem borka za življenje!) so se pojavili tudi borci proti molivcem pred porodnišnico. Zbirali so podpise in jih poslali na razne naslove, no, na "državo".

Prepričana sem, da to ni prav, da ne dovolijo moliti, pa četudi javno.

Mislim, da je prav, da molijo ljudje, ki so pripravljeni moliti ... gre za njihov dar drugim ljudem. Gre za njihov prosti čas, s katerim razpolagajo sami. Gre za njihovo dobro voljo, za njihovo naklonjenost življenju, gre za spoštovanje življenja od malega.

Podpisniki proti molitvi trdijo (piše v Mladini):

»Ti shodi, namenoma organizirani pred ginekološko kliniko, grobo kršijo pravice ljudi do izbire in pravice žensk ter neposredno kršijo 55. člen Ustave RS o svobodnem odločanju o rojstvih otrok, ki pravi: »Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno. Država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok,« so zapisali pobudniki.

Nihče nikogar ne prepričuje, nihče nobene nosečnice ne sili v to, da mora otroka donositi. Samo tam so ljudje, samo fizično so tam .... in molijo zanje, za nosečnice in otročke, za žive in mrtve.

Če nekdo stoji tam, samo je tam ... in ja, jasno je, da moli ... morda le potiho ... ali res tako moti? Pritiska na vest "ubogih" žensk? Ali niso bolj uboge, če sploh ne vejo, kaj jih v resnici v splavu in po njem čaka?

Meni je reklo eno mladoletno dekle, da ji je zdravnica kar napotnico za splav dala ... in ker je bilo dekle noseče več, kot bi smelo biti za "normalen" splav (brez komisije), je zdravnica samoiniciativno napisala napačno starost ploda ... da bi dekle "lahko" splavilo "brez komplikacij".

Torej molivci motijo, pritiskajo na vest .... tisti, ki pa ponujajo splav in ponujajo to, kako je "moje telo moje telo", tisti pa naj? Ponujajo "trenutno" rešitev, zasilno rešitev ... zakaj ne bi iskali celostne rešitve, take, da človek samega sebe more spoštovati? Se biti vesel? Sprejeti življenje samo?

Člen 17: Življenje je nedotakljivo

Če molivci kršijo 55. člen ustave (o, kako se spomnim, da smo se v zvezi s tem členom veliko ukvarjali že pred 25 leti, ob ustvarjanju naše ustave!), potem je kršen še kakšen člen ... saj je življenje nedotakljivo (člen 17). Molivci skušajo pomagati ljudem, da bi se veselili življenja, ga sprejemali takega, kot je.

Če molivci kršijo kakšen člen ustave - ker ima ženska absolutno pravico do samoodločitve (ki na nek način ni samoodločitev, ker jo na nek način družba sili, da splavi, če ugotavlja, da otroka pač ne bi imela ...), potem vsi ponujalci splava kršijo člen, ki pravi, da je življenje nedotakljivo.

Kulturno sporočanje

Pozorna sem na to, da govorim kolikor je mogoče objektivno in hkrati osebno. Trudim se za nežaljivost. Gre seveda tudi za to, da spoštujem ljudi, ki jim želim nekaj sporočiti. In tudi svojih "nasprotnikov" nočem napadati, žaliti.

Mirno lahko povem svoje mnenje, tolikokrat sem že razmišljala o nekaterih stvareh, da kar dobro vem, kaj mislim ... kaj čutim!

Sem proti splavu, nisem pa proti ljudem, ki imajo izkušnjo splava. Žalostno je, ker se mnogi ljudje sploh ne srečajo na pravi način s splavom. Če bi res tisti "skupek celic", tisto tkivo, tisti kupček krvi, ne bilo več kot samo to, kot nekateri pravijo, bi ljudje, ki naredijo splav, lažje šli skozi to. Z manj bolečine ali brez nje. Žal mnogi ne vejo, da ni samo skupek celic - ker jih sodobna družba uči, da splav ni nič takega .... da se samo znebiš "nebodigatreba", ker sodobna družba uči, da je življenje le eno in ga je potrebno uživati ... hkrati pa ne pomisli tale družba, da človek resnično uživa samo, če jemlje življenje scelega, vlaga vanj sebe samega ... sebe celega.

Moram povedati pa še, da me zabolijo kakšne besede, kakšni zapisi, izjave ... ker so pristranski, ker so polovični, ker so zavajajoči.

Tak je tudi kakšen prispevek na strani 24KUL.si.

Zaboli me, kadar pišejo v stilu čustvenega pritiskanja, zgražanja, poenostavljanja. Zato včasih kar ne morem predstaviti kakšne teme, ki je objavljena na strani 24KUL.si. Ker se mi upira način sporočanja. Nekateri zapisi enostavno niso verodostojni, kot recimo tale, ki vsebuje tudi podpise "abortivnega lobija", ker abortivni lobij pa res ni kar vsak, ki sicer misli, da mora biti splav zagotovljena pravica vsake ženske.

Bodimo ljudje, bodimo pozorni drug do drugega!