Pred leti je v razredu mojega otroka profesor za dan žena voščil dekletom, dijakinjam 1. letnika, približno takole:
"Želim vam vse najboljše, pa da bi imele enako možnost za zaposlitev kot moški pa da uporabljate kontracepcijo in delate splave brez slabe vesti."
Pred leti so v zadnjem ali morda predzadnjem razredu osnovne šole mojega otroka imeli naravoslovni dan in "predavateljica" je rekla takole: "... Greste na žur pa se morda napijete in mogoče seksate ali pa niti ne veste, če ste. Greste po tabletko za potem in je problem rešen."
Kam naj grem povedat (pisat grafite?), da se mi v obeh primerih zdi zelo zelo narobe? Kako naj zaščitim, zaščitimo svoje otroke pred tovrstnimi zlorabami?
Kaj vse to spada v okvir ženskih pravic?
Moje telo je moje telo!
Jaz lahko v svoje telo nalijem alkohol ali kar hočem ali pa vzamem drogo, seksam ali ne, saj niti ni to pomembno, vzamem rešilno tabletko in to je to!
Ampak tabletka za potem ni "kr neki". Vsa hormnoska kontracepcija ni "kr neki". Ampak tako kot nekateri učijo mlade, je vse lahkotno. Vzameš tabletko, če ne prej, pa potem. In če nisi uspešen, greš na splav, pazi le, da si dovolj zgoden, pardon: zgodnja, kajti zakonodaja je taka, da do 10. tedna nosečnosti naredijo brez vsakega utemeljevanja, zakaj bi želela. In če je že potrebno, napišejo celo nižjo nosečnost, da gre gladko skozi. Da ni potrebno komisije. No, osebno poznam en tak primer.
Poznam več bolečih zgodb na tak način poučenih deklet (bi rekla: nepoučenih ali površno poučenih).
Tako gledanje ne zajame celega človeka. Ne upošteva "srca", duše. Ne upošteva, da je otrok drugo bitje in ni del mame. Ne upošteva odgovornosti za lastno telo, zase celega.
Ne jemlje otroka kot dar ljubezni. Ne jemlje spolnosti kot nekaj najlepšega v ljubečem paru .... O kako se mi zdi škoda, da nekateri razmetavajo ta dar. Da ne vzamejo le najboljšega.
---
Včeraj sem opazila tale grafit: Omejimo moč RKC, ne pravic žensk!
Grafit je na zidu blizu ljubljanske porodnišnice tako, da je molivcem, ki molijo v okviru gibanja 40 dni za življenje, prav pred očmi.
Ko sem bila včeraj tam in gledala prav v to steno pred seboj, sem pomislila, da je tisti grafit kot na oltarju ... In nehote sem razmišljala o vsebini tega grafita.
Sem jaz proti splavu zaradi RKC? Ne. Ali hodim molit zaradi ukaza Cerkve? Ne.
Velikokrat se vprašam, kaj je moja svoboda v zvezi s tem in kaj je tudi moja dolžnost.
Nikogar ne prepričujem, da mora hoditi v cerkev, niti svojih otrok ne. Ampak v zvezi s spolnostjo zelo zelo upam, da bodo odgovorno in spoštljivo vstopali v to področje.
Življenje je nekaj, kar je dano. Mi nismo stvaritelji, nismo stvarniki. Mi lahko življenje v vsem spoštovanju in hvaležnosti sprejmemo ... moremo ga tudi zavreči ... Žal.
Moje telo je moje telo! Če ne želim otroka, lahko "decu" rečem: "Moje telo je moje telo! Pusti me pri miru!" Zakaj šele nosečnica ugotavlja, da je njeno telo njeno - ko nosi v sebi "tuje telo"? Zakaj ne odžene moškega, če ne spoštuje njenega telesa? Ali pa je "seksati" mus?
Ali ni to področje vezano na ljubezen med dvema, vezano na ljubeči par? Ali ni tako, da je pravzaprav otrok - sad ljubezni? Zakaj bi se tako kruto branili "sadov ljubezni"? Če pa res vidimo, da ne gre, da ni čas zanj, za otroka, potem vendar naredimo vse, da otroka pač ne bo ... ampak naredimo prej: da ne bo spočet. Obstaja možnost samoopazovanja, res je težje, vsaj na začetku, kot vzeti eno tabletko na dan ali pa celo nič vzeti - če ima ženska v sebi neko oviro (intrauterini vložek). Obstajajo dobre možnosti. Nič manj zanesljive, kot so tablete ali maternični vložek. In tabletka za potem ni nekaj, kar se vzame kot C vitamin. Po eni strani marsikdo zelo zelo gleda na to, kako bo zdravo živel, zdravo jedel, se gibal itd., po drugi strani pa mirno jemlje zdravila ... ki niso zdravila ... Kontracepcija pač ni zdravilo! Saj ženska ni bolna. Je kemija ali kar že je.
K fotografiji: S fotoaparatom sem lovila gore, ujela pa tudi znak: omejitev hitrosti. Morda bi kakšen takle znak koristil tudi v zvezi s spolnostjo? ;)
---
Pa res: kolikokrat sem zdajle že omenila Cerkev? Pravzaprav je nisem, razen ob grafitu in v zvezi z njim.
V teh svojih razmišljanjih sem svobodna. Pripovedujem o tem, ker sem se o vsem tem kar izdatno pozanimala že sredi in proti koncu najstniških let, v srednji zdravstveni šoli smo se tudi učili natančno o vsem tem, in hodila sem na nek cikel predavanj, ki je učil o uporabi naravnih metod.
Eno mlado prijazno dekle se je pripeljalo mimo in zaklicalo: "Čestitke za dan žena in ..." Peljalo se je mimo in ujela sem še samo "ženske pravice". Ne vem, ali je punca naši molitvi naklonjena ali ne, lahko pa rečem, da sem vesela ženskih pravic. Samo nekatere pravice pač niso pravice.
Vsaka ženska ima pravico, da je pravočasno poučena o spolnosti, še bolj pa o tem, da s spolnimi odnosi ni za hiteti. Ima pravico, da se čuti varna in ljubljena in da ne tvega v tako velikih in pomembnih stvareh, kot je "iti v posteljo", sploh če "dedca" komaj pozna.
In kaj ima z vsem tem RKC?
Jaz osebno čutim, da če ostajam samo pri svojih tihih mislih, morda ljudje, ki potrebujejo, da vidijo tudi drugo plat (za prvo izdatno poskrbi naša današnja družba!), le-te sploh ne doživijo.
Jaz osebno poznam dve ženski, ki sta hoteli splaviti, ena je že tudi podpisala, da hoče splaviti, druga je bila na poti na kliniko. Obe sta upali, da se kaj zgodi vmes, da jima ne bo treba na ta poseg. In se je. Vmes se je zgodilo srečanje s človekom. S Človekom.
V naši družbi pa naj bi bili sočutni, empatični, toda v hudih in težkih stvareh pa pogosto ostaja človek čisto sam.
Simptotermalna metoda urejanja rojstev
O zanesljivosti simptotermalne metode
Mar 09, 2016
