Gesli za vstop v božje kraljestvo sta:
Hvala!
in
Odpusti mi!
(Gilbert Cesbron)
In kako je, morda še veliko težje, reči "odpusti mi" ...
A obojega se moramo naučiti, oboje besede uporabljati, predvsem pa jih začutiti v globini svojih src.
Šele potem so prave!
Če naredimo napako, majhno ali veliko, je človeško. A če je ne priznamo in če se zanjo ne opravičimo in jo skušamo popraviti, je - nečloveško.
Človek, ki se ne zna opravičiti, izgublja na svoji človeškosti in človečnosti.
Tisti, ki spoznava vse to v srcu, pozna tudi hvaležnost, tisto pravo ... tisto, ki zraste znotraj in ni površinska.
Iz SSKJ:
- človéškost -i ž (ẹ́) 1. lastnosti, značilne za človeka: presenetila nas je njegova sproščena človeškost; človeškost Shakespearovih oseb / človeškost medsebojnih odnosov; bogatitev človeškosti 2. redko človečnost: preziranje kulture in človeškosti; povrnila se mu je vera v človeškost ♪
- človéčnost -i ž (ẹ́) 1. lastnost človeka, ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti: prebuditi človečnost v človeštvu; cenili so njegovo globoko človečnost; težnja po človečnosti / boj za človečnost medsebojnih odnosov; človečnost vzgojnih postopkov 2. redko človeškost: človek zaradi svoje človečnosti hrepeni po sreči ♪
- nèčlovéčnost -i ž (ȅ-ẹ́) ekspr. lastnost človeka, ki nima, ne kaže pozitivnih moralnih lastnosti: razkril je svojo nečlovečnost / nečlovečnost nacističnega režima ♪
Mar 15, 2016