Članek
Perlica v ušesu
Objavljeno Apr 17, 2016

En tak spomin (ob Larinem zapisu o voščenki v bratčevem ušesu):

Zazvoni telefon. "B. si je dal perlico v uho in zdaj je ne dobimo ven ...," pravi svakinja. B. in T. sta na počitnicah pri sorodnikih. Uf, kaj zdaj. Vem, da svakinja ni ena preveč prestrašena ženska, da ne bi upala poskusiti, kar se da. Posvetujeva se po telefonu. Pravi, da vidi perlico v sluhovodu, toda ven je ne more dobiti. Kaj če bi poskusila s čim izvleči? S čim? Če bi zahakljala luknjico? S čim? A jo vidiš, luknjico? Ne. Iz česa je kroglica? Iz keramike. Aha, torej z magnetom ne bo šlo. Kaj pa malo olja in nekaj časa imeti tako glavo, da olje pronica okrog kroglice, morda pod njo ... Potem pa ležat na to stran, kjer je kroglica ... Ne pomaga.

Potem se odpraviva s Turdusom in Malim po našega sedemletnika. S seboj imam plastične zobotrebce, ki so čisto tanki, pa propolis, ki je pri nas večno zdravilo ... Žal otoskop, ki ga imamo doma, ne dela (pred leti smo ga veliko potrebovali in smo ga kupili, pediatrinja mi je pa razložila nekaj malega o tem, kaj sploh z otoskopom vidim, naučila sem se prepoznati otitis oz. videti siv bobnič).

B. pravi, da sta se z bratrancem šla, kaj narediš, da ne slišiš ... in B. si je zamašil uho s perlico ... Potem skušam kaj videti, pa jaz nič ne vidim! Svakinja vidi, jaz ne. Pretipam fanta okrog ušes, previdno pritiskam na obe ušesi hkrati, da bi videla razliko ... Nič ...

Toda ... kaj pa, če je le perlica v sluhovodu?

Odpeljemo se v Ljubljano in naravnost v zdravstveni dom, prosim sestro, če lahko pogledajo, če ima sploh kaj v ušesu. Zdravnica me povabi, da pogledam z otoskopom. Krasna lepa bleščeča kroglica tiči tam daleč daleč ...

Zdravnica napiše napotnico za otologa in potem se odpeljemo na kliniko. Vratar nas prijazno sprejme in posede v čakalnico, saj je dežurni zdravnik ravno na viziti.

B. in Mali preštudirata avtomat s pijačo in jedačo, a jaz sem neusmiljena: Nič.

"Kaj pa če te bo potrebno operirati? Moraš biti čim dlje brez hrane."

Potem pokliče sestra, naj pride tisti s perlico. Greva skupaj. Mlad zdravnik pokaže jasno, da to ni kar tako, imeti perle v ušesu. Razumem, seveda. Čutim skrb v zdravnikovem glasu.

Poskusi z nekakšnim sesalcem. Nič. Potem vzame veliko kovinsko brizgo in brizga z vodo. Držim B., s sestro mu pripovarjava, ker ni ravno navdušen nad posegom niti miren.

Potem zdravnik preveri vsebino "ledvičke": perlice ni. Pogleda spet z otoskopom v uho in vesel ugotovi, da se je perlica premaknila, zdaj je bolj zunaj! (No, saj bolj notri, kot je bila, itak ne bi mogla biti!) Poskusi, če bi lahko to zadevico z nečim zagrabil ... ne gre, kroglica je lepo gladka in okrogla ...

Potem spet brizga z vodo in naenkrat bleščeča kroglica odleti in poleti po ambulanti!

Bravo!!!

Na prvi slikci je perlica skoraj naravne velikosti!

Vsi smo veseli!

Zdravnik da perlico B.-ju v roke in mu smeje se reče: "Na, zdaj si jo daj pa v drugo uho!"

Še jaz povem, kako sem prej pomislila, da bi se lotila s sesalcem, pa sem se bala, da mu možgane potegnem ven skozi bobnič!

Vidi se, kako smo se vsi oddahnili in se hecamo!

Nato zdravnik pove, da morajo včasih narediti pravo operacijo za odstranitev tujka, prerezati ... Hči mi je doma rekla, da pozna deklico, ki so jo operirali zaradi delčka uhana, ki je "prišel" v sluhovod.

Sestra poišče največjo plastično brizgalko in jo da B.-ju. Pa še "poštamlja" mu roke. Vsi smo veseli, da smo srečno spravili kroglico na beli dan.

Zdravnik v slovo reče B.-ju: "S tole brizgo si pa drugič, ko boš spet kaj dal v uho, sam lahko spereš! Samo da ne bo špricalo pri drugem ušesu ven!" Vidi se, kako si oddihujemo, da je nevarnost mimo.

In ko odhajamo s klinike, nam še prijazni vratar v slovo pove, da je njega mama prinesla na kliniko kot majhnega fantka - s fižolom v nosu!

Domov grede napišem svakinji sporočilo: "Prav si imela, res je imel perlico v ušesu. Zdaj se peljemo domov. Drugič ti jo vrnem!"

Apr 17, 2016

Babica, to je zelo žalostno. Poznala sem nekoga, odraslega, ki je jedel jabolko in se mu je grižljaj zataknil v požiralniku, posledično je umrl. Lahko se zelo hude te stvari ... Na srečo se v večini primerov ne zgodi kaj hujšega ...

Rastko ;)

ana po tej strani imaš prav ampak vseeno je dobor vedeti ker potem več kaj narediti tak je ta svet

Franci, hehe, kaj tale tvoj sin dobro sliši tudi očetova naročila ;) Ponavadi se tedaj sluh otrok zeeelooo poslabša :D Luštna zgodbica! Ob palčki še ena moja zgodbica oz. zgodbica gospe, ki jo dobro poznam. S palčko v ušesu je naredila nekaj korakov in pozabila nanjo. In zadela kaj vem kam z glavo ... in si predrla bobnič. Danes gospa dobrol sliši in ima dober posluh ... je organistka; no, to je bila tudi tedaj, ko si je predrla bobnič.

Rastko, kaj misliš, ali bi zelo nastradal, če bi imel še vedno vato v ušesu in ne bi slišal vsega mogočega, kar se dogaja na svetu? ;)

nag-luš/t/ni :D

Dajana, perle so še kar ok. Grah in fižol recimo sta hujša ... ker se napihneta in potem gre še težje ven. Bi res lahko zrasla ... :D Brala sem v knjigi Naše življenej (Pertl), da je imela ena majhna punčka nekakšen izcedek iz nožnice, mama jo je vsa v skrbeh peljala k zdravniku ... in ugotovili so, da si je v nožnico vtaknila kiki bombon :D

Gita, 2, željico bi vendar morali potem še bolj noter spraviti :D Ampak v malo manjših koščkih, kaj? :) LILA

Lara, 1, nekaj izkušenj pač mora biti lastnih, kajne, da le ne bi bile prehude. Meni ej tisto zelo zanimivo, ko rečem "ac" in budno pazim, ali se bo otrok dotaknil ognja ali pa vroče plošče na štedilniku - ali pa mu bo zadoščalo "ac" :) Nekaj izkušenj pač mora biti. Sicer pa ... iz ušes tudi repa raste ... Baje :D P.S.: Sem dodala svojo zgodbo, da objektivizira vse te otroške dogodivščine, ki se ne zgodijo zaradi malomarnih staršev, pač pa zaradi radovednih otrok. Otroci so zelo različni, kakšen res poskusi vse, kar je mogoče in nemogoče, kakšen drug mnogo manj. Res, na srečo se mnoga raziskovanja srečno končajo ... Sem pa slišala pred leti, da je otrok požrl lego kocko ... in umrl. Mi smo imeli strogo sortirane lego kocke, tiste tadrobne so prišle v skupno igro šele, ko je bil najmlajši že precej velik.

meni se je vata tako zagozdila v ušesu, da so mi jo mogli s pinceto vleči ven sprva so milili, da imam počen bobnič pa je bila le vata

Moja hči si je zatlačila perlo v nos. Takrat smo živeli na Dunaju in sem jo poslala z očetom na urgenco... ne vem, s čim so jo spravili ven,,, tudi z nekim sesalcem...... Očitno se to stalno dogaja...

hahahaha... Ni kaj. Veliko je otrok z več kot bujno domišlijo. ;) :) :) Obstajala je knjižica, ki sem jo brala kot otrok. Tudi o fantku, ki si je zatlačil fižolček v nos in nato ves prestrašen čakal, da mu bo z nosu listje pognalo ;) : :) Na srečo se res večina teh zgodb dobro konča. Neglede na našo prisotnost in nadzor pa nismo nikomur sposobni lastnih izkušenj omejiti. Hvala za zgodbo, Ana.