Ana, biti vegan pomeni biti proti VSEM OBLIKAM nasilja, diskriminacije, zlorab in izkoriščanja (tako živali kot ljudi). Če si torej naletela na ljudi, ki dajejo večjo moralno veljavo enemu čutečemu bitju pred drugim, potem to niso vegani (ne glede na to kako imenujejo sami sebe). Kot že rečeno, problematika splava je kompleksna in v nekaterih ključnih stvareh popolnoma drugačna od problematike izkoriščanja živali. Ne govorim o tem, da bi bila ena problematika "manj pomembna" od druge, ampak o tem, da sta problematiki DRUGAČNI. In sicer: 1. Splav predstavlja precej nenavaden konflikt pravic najmanj dveh posameznikov (en imetnik te pravice se nahaja v telesu drugega imetnika te pravice in je popolnoma odvisen od njega za svoje preživetje, pri čemer drugi imetnik te pravice predstavlja osnovo za to, da prvi sploh postane upravičen do svojih pravic). Tak konflikt je edinstven. Zaščita interesov zarodka tvega poseg v žensko telo in njeno zasebnost na način, kot to ne velja za nobeno drugo zaščito temeljne pravice. 2. Praktično 99% ljudi je nenehno (vsakodnevno) v situaciji, ko osebno odločajo o življenju ali smrti nedolžnega čutečega bitja, s tem ko se odločajo koga pojesti za zajtrk, kosilo ali večerjo. To seveda niti približno ni podobno problematiki, ki jo predstavlja splav. Strinjam se s teboj, ko si zapisala (citiram): "Gotovo je razlika med tem, ali gre za splav, ko v resnici ni kakšnih posebnih zadržkov za to, da bi se otrok rodil, ali pa za splav, ko gre za preživetje matere, katere življenje je ogroženo z nosečnostjo." Seveda. Ravno o tem govorim. O konfliktni situaciji, ko je ogroženo materino življenje. Poleg tega je problematika splava pogosto tesno povezana tudi s seksizmom oz. zatiranjem žensk. Ženske so v očeh številnih moških še vedno "manjvredne" in dostikrat le "kos mesa", ki ga izkoristijo za potešitev svojih seksualnih interesov. Mimogrede – veganstvo, kot ga promoviram sam, naslavlja tudi to problematiko, namreč boj za enakopravnost spolov. Človekove pravice in pravice živali so neločljivo povezane. Tudi o tem sem v preteklosti že veliko pisal. Nekaj od tega si lahko ogledaš tudi v tem blogu (in v povezavah do sorodnih tematik, ki jih podajam ob koncu bloga): https://leonkralj.blogspot.si/2016/04/medsebojna-prepletenost-clovekovih.html Zapisala si tudi (citiram): "Enostavno ni logike, da se nekdo bori za vsako živalco, za nerojeno človeško bitje pa ne ..." Ana, če kje resnično ni nobene logike, je to v tem, da se nekdo bori (in prav je, da se bori) za še nerojeno čuteče človeško bitje, za katerega nastalo situacijo ni kriv, istočasno pa osebno zadaja trpljenje in smrt številnim drugim čutečim bitjem (že rojenim živalim). Napisala si tudi (citiram): "meni se kar obrne, če grem v kakšni večji trgovini mimo oddelka s kosi mesa ali celo celimi živalmi." Vsako jajce, košček sira ali jogurt, ki ga zaužiješ, ali volnena jopica, ki jo oblečeš, so zahtevale ENAKO količino trpljenja in smrti, kot ta kos mesa v trgovini. Prav nobene moralne razlike ni med njimi. Nobene! Če se ti torej "obrne" ob pogledu na mesni oddelek v trgovini, bi se ti moralo tudi ob pogledu na trgovske police z usnjenimi, volnenimi in krznenimi izdelki ter nenazadnje tudi ob pogledu na svoj lastni krožnik z jajčno omleto.

Ana, sprašuješ katera žival ima interes po življenju? Odgovor: VSE. Četudi znanstveniki še niso povsem prepričani kar se tiče mrčesa (in - mimogrede - tudi ne glede človeških zarodkov v prvi fazi spočetja), pa NIHČE več ne dvomi v to, da ta interes ZAGOTOVO posedujejo vse ostale živali in vsi ljudje. Že zdavnaj ne obstaja več nobenega znanstvenega in tudi "zdravorazumskega" ugovora, da vse tiste živali, čigar telesa in izločki kasneje končajo na naših krožnikih, definitivno IMAJO občutke, zavedanje samega sebe in težnjo po življenju. Dvomiti v težnjo po življenju živali, ki jih izkoriščamo, je precej absurdno. Navsezadnje zadostuje že pogled v katerokoli klavnico in hitro spoznamo, da je ni živali, ki ne bi bila prestrašena ali ki bi se veselila svojega zakola, saj se vse z vsemi močmi borijo proti temu kar jih čaka (zelo dobro se namreč zavedajo, vohajo in čutijo bližajočo se smrt). Sprašuješ tudi KOLIKO čutijo? Ana, osredotočanje na stopnjo občutenja oz. trpljenja je popolnoma nesmiselno, saj zgreši bistvo. Ali otroci trpijo bolj kakor krave? Ne vemo niti kaj to vprašanje pomeni, ko govorimo o pripadnikih iste vrste. Če bi hudo zbolela tvoj mož in tvoj sin, kakšen pomen bi imelo vprašanje, ali prvi trpi bolj od drugega? Ali bi sploh kdo imel takšno vprašanje za smiselno? Celo kadar gre za pripadnike naše lastne vrste, ne moremo smiselno ocenjevati telesne bolečine, trpljenja ali čustvene stiske. Takšno vprašanje postane še bolj nesmiselno, če ga zastavimo o drugih življenjskih vrstah. Morda smo sposobni prepoznati trpljenje psa ali mačke, ker jih imamo za "hišne ljubljenčke". A to ne pomeni, da zato krava, piščanec ali riba manj trpijo od otroka ali psa. Pomeni le, da krava, piščanec ali riba trpijo DRUGAČE. A tudi to ni pomembno. Ideja, da ne smemo povzročati živalim nepotrebnega trpljenja, ne pomeni, da šteje smo trpljenje podobno našemu. Če človek prizna moralno pravilo, po katerem živali niso predmeti (torej imajo neko vrednost, ki pritiče živemu bitju), potem je zavezan k temu, da jim ne sme neupravičeno škodovati. Priznanje tega pravila lahko pomeni le eno – postati vegan. Zadajanje trpljenja tako otroku kot kravi zato nikakor ni sprejemljivo, tudi če eno bitje trpi manj kot drugo. Seveda, slabše je zadati 100 enot trpljenja kakor 50 enot trpljenja, vendar moramo imeti v obeh primerih upravičen RAZLOG za svoje ravnanje. V resnici moramo upravičiti že 1 enoto zadanega trpljenja.. Za to mora obstajati neka nujnost – in kulinarični užitek, četudi kot rezultat zgolj 1 enote trpljenja, ni ta nujnost. Se pravi, edino smiselno vprašanje v tem oziru je, ALI živali lahko čutijo bolečino. Odgovor = DA. Vsako bitje, ki čuti bolečino, si želi, da je ne bi čutilo. Pri čemer ni pomembno, ali žival čuti enako kot človek. Čuti jo sebi primerno in to zadostuje. Čeprav nekateri ljudje pravijo, da živali ne čutijo bolečine in da nimajo občutkov, v resnici tega nihče ne verjame. Navsezadnje imamo že stoletja zakone za "humano" ravnanje z živalmi. Ti zakoni so sicer dokaj neučinkoviti (o čemer redno pišem na http://leonkralj.blogspot.si/ ), vendar jih imamo vsaj na papirju, saj se vsi jasno zavedamo, da živali lahko čutijo bolečino, da lahko trpijo in imajo občutke. Konec koncev nimamo zakonov, ki bi zahtevali "humano" ravnanje s skalami in drevesi. Nekateri pravijo, da živali sicer občutijo bolečino, vendar ne enako kot ljudje. Tega v resnici nihče ni zmožen merodajno izmeriti, zato je taka izjava zgolj odraz antropocentrizma. Ne vemo niti ali ljudje enako občutijo bolečino. Mogoče ne čutiš bolečine enako kot tvoja soseda Marija, vendar si obe želita, da je ne bi doživljala, ne glede na to, kako jo doživlja vsaka od vaju. In to je pomembno: da si zmožna izkusiti nekaj, česar ne želiš izkusiti. Čeprav s sosedo Marijo še tako različno doživljata bolečino, ste si podobne v tem, da sta obe zmožni doživljati nekaj, česar nobena od vaju ne želi doživeti. Imata isto težnjo, čeprav se vajini izkušnji morda razlikujeta. Isto je z živalmi. Vsi ljudje in vse živali tega sveta smo bitja s sposobnostjo občutenja. To pomeni, da premoremo subjektivno zavedanje zaznav, zmožni smo doživljati občutke. Doživljamo tudi bolečino in vsi si želimo, da je ne bi doživljali. Ta težnja nam je skupna, četudi se v doživljanju bolečine morda razlikujemo. Na primer, obisk pri zobozdravniku, čeprav boleč, utegne človeku povzročiti precej manj trpljenja in nelagodja kakor jo psu povzroči obisk pri veterinarju. Človek namreč ve, da bo bolečine kmalu konec in razume, zakaj mu zobozdravnik prizadeva bolečino. Pes tega ni zmožen in zato je pasje trpljenje morda celo hujše. Glede na vse do zdaj povedano, razmisli še o tem: Ravnanju sadista, ki grozljivo muči žival (npr. psa), ne ugovarjamo zato, ker mislimo, da pes doživlja bolečino enako kot ljudje. Vemo, da psi občutijo bolečino. In naša jeza zaradi mučiteljevega dejanja ni pogojena s tem, da psi in ljudje enako doživljamo bolečino. Pač pa s tem, da psi LAHKO čutijo bolečino, ne pa KAKO jo čutijo. Vemo, da bolečine, ki jo mučitelj prizadane psu, ni mogoče moralno upravičiti. Potrebujemo tehten razlog za kaj takega. In ponovno – užitek tega človeka, medtem ko je mučil psa, ne smatramo za tehten razlog. Enako je pri užitku, ko jemo živali za kosilo – za to ni ne zdravstvenega, ne okoljskega razloga, ne kateregakoli drugega tehtnega razloga. Ne rabimo jesti živali, da bi bili optimalno zdravi. Kaj je torej edini razlog, da povzročamo živalim "vsaj 1 enoto" trpljenja in posledično smrt? Navada. Užitek ob okusu. Zabava ob žaru. In to je enako neutemeljeno in brez tehtnega razloga, kakor pri omenjenem mučitelju psa, pa četudi je on zadal 1, 10, 50 ali 100 enot trpljenja. Razlika med sadistom in nekom, ki konzumira živila živalskega izvora je izključno razlika v profilu osebnosti (sadist je verjetno manj "prijeten" človek od nekoga, ki si je npr. le spekel jajčka na oko). Toda to je psihološka razlika, ne moralna. V moralnem smislu sta ENAKA. In to spoznanje nas lahko vodi le do treh možnosti: 1. možnost: čeprav sam pri sebi pravim, da ni prav trpinčiti in ubijati živali brez zadostnega opravičila, se odločim, da tega ne bom upošteval. Še naprej menim, da je povsem sprejemljivo trpinčiti in ubijati živali iz kateregakoli razloga, tudi za zabavo in užitek. Moje razburjenje zaradi mučiteljev psov in ostalih živali v resnici ni nič drugega kot hinavščina – ki jo zdaj priznam in sprejmem. 2. možnost: spoznam dejstvo, da ljudje za svoje izkoriščanje živali nimamo prav nobenega moralnega opravičila. Preneham s tem in postanem vegan. 3. možnost: menim, da argumenti v prid veganstva sicer držijo, toda pričnem se posluževati nekih drugih, obrobnih izgovorov, s katerimi skušam ohraniti prepričanje, da se je prav okoriščati na račun ranljivih in nemočnih živali (začnem omenjati "čuteče rastline", "mrčes na vetrobranskem steklu", "Eskime brez dostopa do zdrave rastlinske hrane", "levinjo, ki se prehranjuje z antilopo", itd. itd.). Predlagam iskrenost oz. uskladitev tega kar govorimo s tem kar počnemo, torej možnost št.2.

http://imgur.com/gallery/GOZjDnS :D

Pa še ena taka srnja, o skrbi za žival .... http://www.publishwall.si/solzemlje/post/105559/srnja-mladicka-in-pes

Še nekaj, Leon, poglej te slikce, meni so silno ljube! http://www.publishwall.si/solzemlje/post/105288/srnica Ta srnica je bila skrita v travi in ji ej bila odkošena noga ... Domači so ji nogico povili in srnica je potem odraščala pri njih doma ... Dokler ni izginila ... Enostavno izginila ...

Leon, v zvezi s srnico malo mešam dve zgodbi iz mladosti, imeli smo dve, enega mladička je ata našel v pšenici, ko ga mama srna ni poiskala (imela je dvojčka in med košnjo so se razbežali v strahu, potem pa, kaže, enega mladička ni našla ... ata je dolgo čakal, če bo mama srna prišla po mladiča ... mladič je dan ali dva jokal v pšenici ...), drugega je k nam prinesel nek lovec, kako je prišel on do mladička, pa ne vem. Oba sta potem odraščala pri nas, ampak ne hlkrati. Malo se mi mešata zgodbi, kaj spada k enemu in kaj k drugemu. Oba sta bila srnjaka. Fanta. Enega je kasneje ustreli nek lovec, drugega je ubil nek ponoči spuščen pes ... http://www.publishwall.si/solzemlje/post/105449/srnjak-nace

Nasvet: Mačkam dajte za piti raje vodo (in nič drugega kot VODO!). Nikar jim dajati kravjega mleka ali kateregakoli drugega mleka razen mačjega, saj jim to kasneje nemalokrat povzroča prebavne motnje. Mački pač niso telički ali kozlički zato je idealna hrana za mladičke mleko njihove mačje mamice. Enako seveda velja za vse druge sesalce, ki pijejo mleko svoje vrste v prvem obdobju življenja. Le človek je tisti, ki se je odločil, da bo pil mleko druge vrste in povrhu vsega še v odrasli dobi ter v ta namen umetno oplojeval krave, jim kradel mleko namenjeno njenim otrokom (teličkom), ločeval te otroke od njihove matere in jih ubijal za "teletino" (ter ko materi produktivnost usahne, ubil še njo za "govedino"). Prosim nehajmo s to grozljivo sprevrženostjo in pričnimo živeti to kar govorimo: nenasilje, mir in spoštovanje drugih = postanimo vegani. http://www.howdoigovegan.com/

Dopolnilo oz. popravek kom. 24: Toliko sem popravljala, da sem na koncu spregledala tole: Čisto na začetku oz. 2. odst.: "Boli me, kadar vidim, kako je v očeh veganov vsaka žival nadvse dragocena, medtem ko na splav človeškega otroka gledajo čisto drugače." Ne pravim, da v očeh vseh veganov, pač pa vsaj nekaterih. Enostavno ni logike, da se nekdo bori za vsako živalco, za nerojeno človeško bitje pa ne ...

Leon, 17, počasi in v miru sem vse prebrala. Veš, jaz sem prepričana, da je sla po življenju v zarodku od vsega začetka. Tudi v človeškem! Boli me, kadar vidim, kako je v očeh veganov vsaka žival nadvse dragocena, medtem ko na splav človeškega otroka gledajo čisto drugače. Prav tako je sprevrženo tisto, ko bi človek vse, in to res vse!, naredil za kakšno bolno ali poškodovano žival, po drugi strani pa na druge živali gledajo čisto drugače. Ene so uboge, revice ali pa ljubljenčki, druge so samo hrana ali pa zabava. To je res sprevrženo. V bistvu je tako, da je verjetno mnogim mogoče jesti meso samo brez povezovanja z živaljo. No, vsaj meni se kar obrne, če grem v kakšni večji trgovini mimo oddelka s kosi mesa ali celo celimi živalmi. Na nek način je uživanje mesa pri kakšnih ljudeh gotovo podobno otroku, ki je šel na kmete na obisk in ko je videl, kako nastaja mleko, ga ni hotel piti ... ponj so morali v trgovino, kajti tisto je iz tovarne ... Glede bolečine, slabo sem se izrazila. Nisem mislila meriti bolečine. Naj še rečem, da nekateri trdijo, da v prvih tednih človeški zarodek še ne čuti bolečine, posnetki splava pa morda vendar pokažejo zarodkovo stisko ... ampak ne glede na to, koliko ga boli, če ga boli, gre vendar za človeka, za živo bitje z dostojanstvom, za bitje, ki je samostojna enota in ne del mame.

*Sponko (Mhm, branje in spoznavanje nečesa novega boli.)

Sponko, to je bilo pa precej nesramno od tebe. Tega od tebe res ne bi pričakoval. Najprej mi postaviš vprašanje na način, ki mi je nejasen in ko te prosim za obrazložitev, jo kratkomalo sarkastično zavrneš ... ??

Sponko, ne razumem kaj želiš povedati. Lahko pojasniš, prosim? Hvala.

Sponko, 11, pred par dnevi sem ubila enega klopa ... Ne ravno, da bi bila ubijalska, ampak ne bi tvegala, da se vrne na koga od nas. Poleg tega ubijem tudi vešče (molje), ki jih najdem doma v stanovanju. Ob vsem tem se lahko sprašujemo to, kje je meja med prav in neprav. Ena moja znanka, ki je postala veganka, mi je na moje vprašanje, kaj naredi z veščo, odgovorila, da jo z mislijo prepriča, da gre stran. No, meni pa to ne uspe ... Ko delam na svojem vrtu, spulim rastline, ki so odveč, ki delajo napoto temu, kar naj zraste. Ampak tudi tisto, kar naj zraste, bo potem pojedeno ... Morda je pa čas, da neham o vsem tem razmišljati ...? Verjamem, da je edino prav, da živimo v svetem spoštovanju pred stvarstvom in da smo pozorni čisto do vsakega bitja ... --- Se pa sprašujem o obutvi ... Meni se še vedno zdi, da je v redu obutev iz naravnih sestavin. Ne iz umetnih ... No, poleti je možno blago, platno ... Pozimi pa?

Leon, 10, meni se postavlja vprašanje, kako ti veš, katera žival ima interes po svobodnem življenju ...? Koliko čutijo? Če - nekje drugje - človeškemu zarodku nekako ne pripisuješ tega v prvih tednih (mesecih?), kako potem VEŠ, da ne vem katere vse živali pa čutijo interes po svobodi? In če čutijo rastline ... se ti ne zdi, da so tudi zelo izkoriščane? Pa ne le zaradi živinoreje. Zavedanje samega sebe? V ljubezni in sočutju včasih človek tako čuti z drugim, da ni videti mej med tem, kdo je kdo ... Kaj potem izgubi svojo vrednost? ;) Potem polži. Ja, kakšnega prenesem drugam, kakšnega tudi kdaj pohodim, nenamerno ... sadim med rastline razne rastline, ki koristijo vrtu na tak ali drugačen način. Tudi boreč, pravijo, pomaga proti polžem. Baje pomagajo čisto fizično tudi zdrobljene jajčne lupine. Ker bodejo polže v trebušček in ne lezejo naprej tja, pred čimer smo postavili oviro ... Tisto, koliko rastlin pojedo krave in druge živali ... tisto sem večkrat slišala in brala ... pa nisem čisto gotova, koliko to res drži. Krave lahko popasejo kakšne puste senožeti ... od tistih travc in zelišč med njimi človek ne bi imel kaj dosti ... Oja, strinjam se, da masovna proizvodnja ni v redu ... tisto je grozljivka. Ampak v nekaterih stvareh se pač ne strinjam s teboj. Praviš: "... vedi, da ni nič bolj enostavnega, kot biti vegan oz. živeti v sožitju s pravičnostjo do živali in do lastnih vrednot (=vrednota "ne ubijati v odsotnosti vsakršne nuje" nam je vsem ljudem že tako ali tako skupna in nas zavezuje k veganstvu). To je moralna osnova. Vse ostalo pa je stvar debat. Temeljna pravičnost pač ni stvar debat." Tako jaz vidim splav, odnos do zarodka. Temeljna pravičnost ni stvar debat. In sploh en gre za nekaj verskega (kot praviš nekje drugje), pač pa občečloveškega. Moralna osnova je spoštovanje življenja! Ali ne? Praviš: "Živali, ki jih ljudje jemo, so tu izključno zato, ker smo jih načrtno (umetno) spravili na ta svet, da jih izkoristimo in ubijemo." To ne drži. Ta trditev je ekstremistična.

Sponko, če je tvoje zgražanje nad izsekavanjem gozdov iskreno, potem je to še en razlog več, da postaneš vegan, kajti živinoreja je neposredno odgovorna za 90% vsega izsekanega amazonskega pragozda. Tudi sicer je proizvodnja živil živalskega izvora (preko gojenja krmnih rastlin za živino in ostalih dejavnosti) neprimerljivo potratnejša z naravnimi viri kot to velja za proizvodnjo rastlinskih živil namenjenih za ljudi. Nekaj statistike: - za proizvodnjo 1kg mesa je potrebnih več kot 100.000 litrov vode (za 1kg žita več kot 100-krat manj: 900 litrov); - za proizvodnjo vsakega kilograma mesa je potrebno porabiti kar 16kg žita; - 1 hektar zemlje lahko prehrani 22 ljudi s krompirjem, 23 z zeljem, 15 s pšenico, ter le 2 s piščancem in le enega z mesom (oz. mlekom) krav ali z jajci; - živinoreja je odgovorna za 51% vseh emisij toplogrednih plinov, ki pripadajo človeškemu faktorju; - za pridelavo 1 kcal živalskih beljakovin je potrebnih kar 25 kcal fosilnih goriv, kar je 11-krat več kot pri pridelavi žitnih beljakovin; - živinoreja oz. prehranjevanje z mesom, mlečnimi izdelki in jajci pomeni največjo svetovno grožnjo virom pitne vode in rodovitnosti tal, pomeni največji vzrok za izsekavanje deževnega gozda, izumiranje rastlinskih in živalskih vrst, opustošenje oceanov, uničevanje biodiverzitete, itd.; (viri: OZN-FAO, Worldwatch Institute, Journal of Clinical Nutrition, Institution of Machanical Engineers, Pew Commission on Industrial Farm Animal Production) Skratka, "vsejedi" jedilnik je odgovoren za znatno večje število smrti živali, uničenje okolja in porabo naravnih virov kot veganski jedilnik. Sploh ni primerjave. Veganski način prehranjevanja omogoča trajnostni razvoj, "vsejedi" pa ravno obratno. Tudi kar se tiče tvoje izražene "zaskrbljenosti nad mrčesom", sem ti odgovoril že večkrat. Nazadnje ravno v svojem prejšnjem komentarju, namenjenem Ani Kos, tule spodaj. Preberi si.

Alma, tale kužek bo pa dolgo sit :) Leon in Sponko, vajino moram pa jaz prežvečiti, ne le Almin kužek :) ;)

Ana, hvala za fotografije srnice. Ali ni čudno kako imamo ljudje zaščitniški odnos do "ljubkih" živali, medtem ko nam za ostale ni mar in jih izkoriščamo, ubijamo in jemo? Trdim, da "ljubkost" ne more biti kriterij za odločanje o tem ali si nekdo zasluži našo zaščito. Če bi bil, potem bi kaj hitro lahko našli izgovor za trpinčenje in ubijanje "grdih" ljudi, kajne? Hočem reči, EDINI merodajni kriterij, ki podeljuje temeljno pravico do tega, da nisi izkoriščan in ubit je SPOSOBNOST OBČUTENJA. Kar se mene tiče, žival ne rabi biti "ljubka", "inteligentna" ali "zabavna", da bi spoštoval njen interes po svobodnem življenju. Moralni status živali pogojujem izključno s sposobnostjo občutenja in z nobeno drugo kognitivno lastnostjo. Občutenje ni nek zapleten ali abstrakten pojem. Zelo enostavno: gre za subjektivno zavest, za zavedanje samega sebe - da se zavedaš, da si ti tisti, ki zaznava in doživlja svet in ne nekdo drug. Povedano drugače: če si opica, ki sedi na tleh in gledaš svojega opičjega prijatelja skakati po drevesu, ti je jasno, da skače on in ne ti. Vsako čuteče bitje ima svoje interese; se pravi, prioritete, potrebe ali želje. Če je bitje čuteče, to zadostuje, da ima pravico ne biti uporabljeno kot sredstvo za dosego mojega cilja, kar vzajemno nalaga meni moralno obvezo, da ne uporabim to bitje kot svoj vir. Rešitev ni v "humanem" izkoriščanju te živali. Čeravno je manj trpljenja boljše kot več, nobeno izkoriščanje ne more biti moralno upravičeno. Preden zaidem predaleč ... naj odgovorim na tvoje vprašanje o polžih. Prvič: Če si prišla tako "daleč", da ti ni vseeno za polže, se vprašaj, zakaj ti je še vedno vseeno za kokoši, krave in ostale živali, ki jih izkoriščaš in za kar realno gledano ne moreš ponuditi nobenega drugega izgovora kot kulinarični užitek (jajca, sir, oz. karkoli že ješ od živil živalskega izvora). Drugič: Če praviš, da verjameš v čutenje rastlin, potem bi moral biti to še en razlog več, da postaneš veganka, kajti za proizvodnjo mesa, mlečnih izdelkov in jajc je potrebno "trpinčiti in ubiti" do 16-krat več domnevno čutečih rastlin (živali pač rabijo pojesti ogromno rastlinske krme, da iz njih nastane "zrezek", "sir", jajčna omleta" ali karkoli že). Jedilnik, ki vsebuje živalska živila je torej odgovoren za do 16-krat več rastlinskih "smrti" kot veganski jedilnik. Tretjič: Če ti je res mar za polže, jih pač pobereš in prestaviš drugam ali pa jim nekako fizično omejiš dostop do tvojega vrta brez da jih ubiješ (na internetu sem našel tole: "Okrog vrta, na gredice in med gredice posejte ali posadite vrtni ognjič, saj se ga polži zelo izogibajo in včasih je ta ukrep že dovolj. Polže odvračajo tudi kapucinka, kalifornijski mak, grobelnik, žajbelj, timijan in črnika. Vse te rastline lahko posejemo ali nasadimo med gredicami, kar bo odvračalo polže in še naš vrt bo dobil prav posebno lep, cvetoč in zanimiv videz."). Druga možnost je, da gojiš zelenjavo po principu permakulture, ki ne ubija nobenih živali. Izposoditi si udomačeno račko bi pomenilo le, da polže namesto tebe ubije nekdo drug (ki pa je tudi na svetu le zato, da služi človeku in bo naposled ubit za "račjo pečenko"). Četrtič: Praviš, da je "živeti naravno in v sožitju po eni strani enostavno, po drugi pa ne". Ana, karkoli že pojmuješ pod "težko", vedi, da ni nič bolj enostavnega, kot biti vegan oz. živeti v sožitju s pravičnostjo do živali in do lastnih vrednot (=vrednota "ne ubijati v odsotnosti vsakršne nuje" nam je vsem ljudem že tako ali tako skupna in nas zavezuje k veganstvu). To je moralna osnova. Vse ostalo pa je stvar debat. Temeljna pravičnost pač ni stvar debat. Na tem mestu bi rad opozoril še na en vidik te problematike: Nekateri ljudje nasprotujejo veganstvu z "argumentom", češ da je težko živeti v sožitju z naravo in nima smisla biti vegan, zato ker tako ali tako ni mogoče živeti brez ubijanja živali, saj je vsak izdelek, ki ga kupimo, tekom proizvodnje zahteval smrt kakšne majhne divje živali (insektov, plazilcev, itd.), poleg tega pa gre tudi za izkoriščanje delavcev v revnih deželah, ki proizvajajo obleke, računalnike, telefone, itd. v suženjskih razmerah. Odgovor na ta pomislek je preprost: Dejstvo je, da ima čisto VSAKO človekovo dejanje (aktivnost, nakup, uporaba predmetov, itd.) daljnosežno gledano določene negativne posledice za nekoga (bodisi za ljudi, za živali ali naravo). Skratka, vsi imamo negativni vpliv na druge ljudi (in živali) že zgolj s tem, da smo se rodili v ta svet. Toda reči, da nima smisla zagovarjati temeljno pravičnost (veganstvo kot moralno osnovo), češ ker da tako ali tako vsa človekova dejanja vsebujejo izkoriščane ljudi in živali, je skregano z vsako logiko. Zakaj? Podal bom le en primer, ki to nazorno pokaže: Na primer, ko gradimo avtoceste že vnaprej vemo, da bo statistično gledano v prihodnosti na njej nekaj nesreč, med njimi gotovo tudi takšne s smrtnim izidom. Toda, ali to zdaj pomeni, da je vseeno ali gradimo avtocesto ali pa vzamemo pištolo ter z njo ubijemo človeka? Seveda ne. Povzročiti smrt posredno in nenamerno (preko gradnje cest) je nekaj povsem drugega kot povzročiti smrt direktno in namerno (npr. hladnokrvni umor). Živali, ki jih ljudje jemo, so tu izključno zato, ker smo jih načrtno (umetno) spravili na ta svet, da jih izkoristimo in ubijemo. To seveda ne velja za vse tiste živali, ki so umrle ponesreči kot posledica izdelave oblek, računalnikov, telefonov ipd. BISTVENA moralna razlika je ali namerno vzrediš bitje, zato da ga izkoristiš in ubiješ, ali pa je smrt neizogibna posledica nekih drugih dejavnosti ali nesrečnih okoliščin. Rešitev te problematike seveda ni v tem, da dvignemo roke češ - ker ne morem preprečiti vseh smrti, bom nadaljeval s popolnoma nepotrebnim in namernim izkoriščanjem nedolžnih - temveč je rešitev v omejitvi prekomernega potrošništva. Kupovati bi bilo treba le toliko kot resnično potrebujemo. Pri čemer je seveda predpogoj, da smo vegani in zagovarjamo veganstvo kot moralni imperativ. To bi drastično pripomoglo k zmanjšanju števila VSEH ubitih (tako živali kot ljudi).

Leon, in zdaj sem pri tvoji drugi točki. Nimam opravičila, nimam izgovorov ... Pa vendar razmišljam, da bi si izposodila račko, ki bi pojedla polže na mojem vrtu .... Kako gledaš ti na to ...? Resno vprašam ... meni se vedno znova ustavi tam, kje je meja ... Jaz verjamem, da tudi rastline čutijo ... Potem smejo race jesti polže? Ali kako naj se znebim polžev? Ko smo pred nekaj leti imeli "goro" miši, smo jih lovili in nosili v naravo ... beri: daleč v gozd ... in tam naj se znajdejo kakor vejo in znajo ... Ubijala jih pač nisem ... Živeti naravno in v sožitju je po eni strani enostavni, po drugi pa ne ... vsaj meni se tako zdi ...

Ana To, da ste srnico postavili na noge mi pove dve stvari: 1. Da več kot očitno premoreš izjemen čut in empatijo ter da smatraš živali za bitja z moralno vrednostjo in jih ne dojemaš kot brezčutne predmete. Vedi le, da ni nobene razlike med srnico, ki ji pomagaš in kravo, ki jo izkoriščaš. Obe želita živeti, nobena ne želi biti izkoriščana ali prikrajšana za lastnega otroka in nobena ne želi umreti. Enako kot ti. Življenje je ljubo vsem. 2. Dejstvo, da so srnica in mačke zmožne piti kravje mleko, ne pove nič o moralnosti človekovega tovrstnega početja. To, da smo ZMOŽNI jesti meso, jajca ali piti kravje mleko, še ne pomeni, da je to za nas koristno. Navsezadnje smo ZMOŽNI tudi – striktno biološko - pokaditi šteko cigaret, zliti vase liter žganja in še marsikaj, pa nas ta "zmožnost" še ne definira kot vrsto, ki naj bi to morala početi za svoj obstoj, kajne? V fiziološkem smislu veljamo namreč za tipične rastlinojedce, kar potrjuje stroka (biologija, antropologija, biokemija, itd.). Ljudje se zatekamo k številnim izgovorom, ko smo soočeni z dejstvom, da delamo nekaj nemoralnega. Enkrat je na vrsti "čuteča solata", drugič "levi, ki jedo antilope", tretjič grozljivo sprevrženo branjenje svojih privilegijev in večvrednosti z izjavami kot npr. "kakor komu paše", itd. Prenehajmo z izgovori! Raje se ustavimo, zamislimo nad seboj in priznajmo, da nimamo NOBENEGA tehtnega razloga za nadaljevanje izkoriščanja in izvajanja nasilja nad najranljivejšimi prebivalci našega planeta. Postati vegan je tako zelo odrešujoče! Ne le za nas, ampak predvsem za naše žrtve - živali. Če iz naših ust prihajajo besede o solidarnosti, spoštovanju, sočutju, miru in nenasilju, potem ni nobene logike, da si tlačimo nasilje v usta.

Leon, to z mlekom ... res, to meni ne gre v glavo ... morda pa še ne ... Srnico, ki se je izgubila, smo pri nas postavili na noge s kravjim mlekom, vsak dan je prišla v hlev, ko je mama molzla in skupaj z mački je pila mleko iz posodice ... P.S.: Oja, vem, kako je v človeku, tudi v meni, marsikaj zapičeno, pa ni nujno, da je samo tako prav ...

Rastko, kajne, kako so lepi mucki!

lp