"Sorodnica mi je rekla, da ni verna," mi je pripovedoval nek gospod.

"Nisem ji nič oporekal, ampak meni vse o njej pove tole: Njen mož se je spozabil in tako imel nekje še enega otroka. A ta ženska otroka ni hotela ... hotela je samo moškega. Pa je potem otroka vzela žena ... prava žena ... in zanj skrbela, ga vzgojila. Danes je ta otrok že odrasel. Dober človek je.

Tako da ... ko ona pravi, da ni verna ... meni glavno o njej pove to, da je poskrbela za otroka, ki ga prava mama ni marala."

"Ja!" se strinjam. "To, kar je naredila, pove, da je ona ... človek! Velik človek. Pa saj je Jezus sam rekel, da se njegovi učenci vidijo, spoznajo po delih. Saj ne gre za besede, gre za dejanja."

V resnici niti ni glavno - tako razmišljam jaz -, da bi bili dobri ljudje ravno - deklarirani verniki. Poimenovani verniki. Registrirani verniki.

Prva zapoved Jezusovih učencev je - ljubezen.

Ljubi Boga, ljubi svoje bližnje in ljubi sebe!

"Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, z vso dušo, z vso močjo in z vsem mišljenjem, in svojega bližnjega kakor samega sebe." (Lk 10, 27)

Ne glede na to, ali vemo za Jezusa ali ne, je ljubezen prva zapoved - ... Po moje prva in glavna zapoved vsemu človeštvu.

Pravzaprav je težko ljubezen zapovedati!

Težko si predstavljamo, da bi nekdo ljubil na ukaz!

Vendar je dejstvo, da je ljubezen mnogo več kot čustvo naklonjenosti.

Ljubezen je tudi mnogo dela, truda, volje, vztrajnosti, potrpežljivosti, sprejemanja, odpuščanja, ponižnosti.

V glavnem je tako, da se mora vsak od nas odločiti za ljubezen.

Če bomo ljubili samo spontano in tiste, ki imajo radi nas, bomo malo ljubili ...

...... in ko vidimo, da nekdo ljubi, pravi pa, da ni veren? ;)