Božično jutro.

Dan vstaja izmed sivih kopren,

svetloba se počasi plazi

izza visokih sten.

Osvetli preproste jaslice.

V njih spokojna družina uživa mir.

...

Nemir

težkih dni in noči polagam pred Boga,

strahove, grozo, bolečino,

hrepenenja mladih dni,

neizpolnjene želje.

Moj Bog,

je preveč, kar si želim?

Kaj ni zate vse preprosto in mogoče?

Je moje srce premalo goreče in vroče?

... je res

vse za kaj dobro,

je res

vse po božji volji?

Ne!

Upiram se.

Za ljubezen sem tu,

za ljubezen živim ...

V ljubezni ni smrti.