H kom. 16: Ko psa spustim, ga imam pod nadzorom.

ZimZelen, se ti ne zdi, da tudi kakšen zelo bližnji ne "prede" zaradi pobožka (da ne rečem priboljška :D) :D :D V bistvu s "pobožki" sami sebi in bližnjim pomagamo, da lažje sprejmemo tudi tisto, kar nam ni všeč :) Ampak če gre za pomembne stvari, je nujno, da skušamo narediti kaj več - ne le pobožati :)

*Ana. Meni je všeč misel, bodi kar si. No ja , če hočemo preživeti v miru drug z drugim je pa velikokrat odgovor na vprašanje, kako si : "kakor drugi hočejo." Kuža se pa itak prilagaja, priboljškom :)

Babica, mravljice, čebelce, mucke, kokoške ... :) Če pomislim na Živalsko farmo, pa najdem zase kravo :) In ja, jaz poznam vsaj enega moža, ki najbrž ni bolj tih od žene, prej obratno ... in to je moj :)) Vse dobro, babica! <3

ZimZelen, to je super tema za vsako vreme! :D Saj moramo vendar v vsakem vremenu biti fejst! <3 Dejstvo je, da drugega ne moremo in ne smemo (kaj dosti) spreminjati ... je pa prav, da si povemo stvari, ki jih razmišljamo in čutimo. "Brate opominjati ...!" pravi sv. Pavel :) Ko mene doleti kritika, praviloma razmislim o zadevi. Oja, včasih nisem prav nič vesela kritike. Ko zadevo premislim, se na novo odločim, kako vidim, ali še vedno vidim tako kot prej ali pa mogoče drugače ... Ali delček drugače. Včasih pikica, pikica v pogledu pomeni veliko spremembo. (Navsezadnej en sam spermij "povzroči" življenje! :) Dejstvo je, da smo ponavadi z leti ne le bolj modri :D :D, pač pa tudi vse bolj okorni, trdi ... morda tudi trmasti. Večkrat sem slišala, kako se kakšen par, ki že bolj v letih začenja skupno pot, težko prilagaja ... preprosto zato, ker nista več mlada. Ampak če želimo, da so "na našem drevesu" dobri sadovi, moramo pustiti, da "nas obrežejo", če je potrebno. Sploh če želimo, da dozorijo ... Torej: jaz svojega nič kaj ne vzgajam, no, psa že :)))) Ampak njemu se zdi pa, da ga ... ;)

Babica! Tvoje besede so pa zame pravo veselje! Čeprav si nekoliko starejša od drugih tukaj, še vedno rasteš! "Ana, ne veš kako sem jaz vesela kadar se zopet kaj novega navadim ! Trudim se biti ne trmasta, a je tako lažje živeti tako kot si navajen Meni se zdi to pravi zaklad - če je človek pripravljen an nova spoznanja ... če razmišlja o stvareh ... sploh pa, če je pozoren na to, če koga s svojimi dejanji moti - da tedaj premisli o vsem skupaj! :) In mogoče skuša kakšno svojo navado "dodelati", restavrirati :) Odpraviti. Tebe bi pa res rada v živo spoznala! <3

Čakajoči? Si našel odgovor? Babica pravi, da mravlje :) Pa čebele :) Stalno brenčijo - kdo bi vedel, kako ej s trotjim brenčanjem? :P

Rado! :D :D Pa ti od žensk? Sicer misli, ki so šle od psa na človeka, niso čisto enake za oba :) Pes je mnogo bolj predvidljiv :D Psu veliko pomeni, če sem prijazna z njim :) Če ga peljem na sprehod. Mu dam jesti. Me ne oblaja, ko ga ponesreči butnem in pohodim. Samo prijazno me gleda - hvaležen za vsak dotik :) :) Kolikokrat se zvali na hrbet v upanju, da ga počoham - in nikoli mu ni preveč. In ni užaljen, ko neham - ali če sploh ne začnem :) Da o možu, edinem moškem mojega življenja, ne govorim :P

Janez, ja, se strinjam! Psi imajo zlato dušo :D Razen, kadar koga oblaja :) Naš je tako posrečen in tako bližnji, da me prav pretresa. Čisto drugačen, kot je bil pes mojega otroštva - tisti je bil na verigi - in ko sem mu prinašala jest, je vedno skakal name, tega pa nikoli nisem marala. :) Kaj bomo odnesli iz lekcij? Ja, je odvisno od nas. Ampak včasih kaže, da človek ni sposoben nič potegniti iz kakšne lekcije. Nekajkrat sem videla, ko je kdo zbolel in tedaj spoznal resnične vrednote in postal drugačen človek ... hvaležen za skromno življenje, hvaležen za življenje samo, četudi ni bilo več zdravja ... Včasih se mi zdi, da človek hitro pozabi ta svoja spoznanja - ko se mu izboljša zdravje, gmotni položaj ... Jaz si želim, da me vsaj tozadevni spomin ne zapusti :)

*Ana težko temo si izbrala na ta soparen dan. g.Vodeb bi bil verjetno zelo hvaležen, če bi ga povprašal, kaj si o tem misli :-) Mlado drevo se upogne in mu je mogoče dati obliko po želji, staro se pa zlomi, če ga upogibaš preko mere. Vzgaja se torej v mladosti, prevzgoja je pa težaško delo, za strokovnjake. Po lastni meri nekoga urejati in podrejati pa je lahko katastrofa! (za oba) (pes bo seveda čakal, če mu je vedno in redno, dana nagrada - tudi pohvala šteje:)

"predvsem hočem, da je obvladljiv. Da zna počakati." Večina mojih dosedanjih žensk je ravno to hotela od mene.

Menim, da imajo tudi psi dušo. Niso ljudje, ampak vseeno čutijo, ljubezen, strah ,... Najbrž to velja za vsa bitja..... Seveda na drugačni "razvojni stopnji" :) No, učimo in vzgajamo se pa do konca tuzemskega življenja - hočemo-nočemo :). Kaj se bomo učili in kako se vzgajali po koncu poti na Zemlji? To je zame zelo zanimivo vprašanje! Je pa res, da je od nas odvisno kaj bomo odnesli iz določene lekcije .... Lep dan želim!

Ugotavljam, da se psa vzgaja vse življenje - in verjamem, da se človek tudi more vzgajati vse življenje - morda je največji problem to, da človek noče, da ga vzgaja drug ... sam je pa trmast in svojeglav - in len ...