Članek
Moj ata, socialistični kulak
Objavljeno Aug 24, 2015

Ko sva šla s sinom mimo spomenika žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki stoji pri novi cerkvi na Žalah, je sin bral letnice in videl tudi kasnejše letnice, ne le 1945. Potem sva se pogovarjala o vojni in svobodi. Pa o otrocih s Petrička. Pa o tem, kako je koga "vzela svoboda" - ta izraz so pri meni doma uporabljali, ko so se odrasli o kom pogovarjali, pa so rekli: "Vzela ga je svoboda!" Kakšna svoboda je to, ko vzame življenje? Vojno je preživel, svoboda ga je pa ubila ...?!

Ta izraz sem doživljala kot naš lokalni izraz, no, potem pa ga najdem v Cavazzovi knjigi, ko piše o očetu svoje žene ... tudi njega je vzela svoboda ... "Šesti dan svobode ga ni bilo domov ..."

In sinu pojasnjujem našo "svobodo", svobodo, ko so se mnogi bali glasno govoriti stvari, ki so jih vedeli ... Svobodo, ko so zapirali ljudi, ki so želeli živeti svobodo na svoj način - tako da bi živeli sebe. Pa ko so jim jemali stvari - ko so ljudje veljali za kapitaliste ... ampak "ali ni partizan, ki je vzel mojemu očetu delavnico, potem kapitalist?" je spraševal deček na Petričku - in bil zaradi tega vprašanja grobo kaznovan ...

Svoboda, ko se bojiš!!

No, ko sem govorila o sinu o Cavazzovi ženi in njenem otroštvu, sem pomislila, da morda najdem kaj na internetu, kakšen filmček, kjer Boris Cawazza nastopa. No, pa sem potem našla film Moj ata, socialistični kulak.

Sicer ne Cavazze, pač pa druge junake.

Pa smo ga skupaj pogledali!

Dober film je. Tisti župnik mi ni bil ravno všeč. Precej dvomim, da je bil lahko tak v tistih časih. Ali pa je bil en tak med mnogimi drugačnimi.

Pa še, ko bi bilo manj grobega izražanj, kletvic, bi mi bilo ljubše. Pa vendar dober film.

Par misli od tam:

- Ja, zdaj ko je svoboda, je potrebno biti previden.

- Pranje možganov ...

- Žrtve morajo biti. Enega informbirojevca moramo dobiti, za to, da se bodo ljudje bali ... pa kaj potem, če ni kriv!

- Malek, ki dobi agrarno zemljo, je presrečen, ampak takoj se vidi, da je nazaj ne bi dal. Kako drugačen odnos ima do zemlje in še do marsičesa tisti, ki je lastnik tistega, kot tisti, ki je samo "najemnik", samo v službi ... Kolikokrat se je to pokazalo, kako drugače je, če človek dela z ljubeznijo, kot če le mora ...

Naj tukaj dodam še to, da sem ob tem o tem, ali delaš na svoji zemlji ali na tuji (ali delaš v svoji delavnici ali pa si le delavec tam ali celo suženj ...) razmišljala tudi o svetopisemski priliki o (dobrem) pastirju in o najemniku, razmišljala kot že tolikokrat. Tam pravi, da če pride volk, najemnik zbeži in pusti ovce. Pastir pa da za svoje ovce življenje.

Jaz pa mislim, da gre vedno znova za naš odnos do ljudi in do stvari. Za to, ali delamo z ljubeznijo. Ali imamo ljudi radi. Če imamo zemljo radi, bomo z ljubeznijo do nje delali tudi na tuji zemlji ...

Ampak prelepo je imeti vsaj košček svoje zemlje!

Babilon? Zdajle dajem link, ko sem enkrat pisala o Babilonu: http://www.publishwall.si/solzemlje/post/103572/babilon-in-evropske-volitve Kaj več pa jutri (sem še kar v marmeladi ;)). :)

Abram, drevo življenja! Ni ravno tema tega prispevka ;) Sicer pa: jaz sem gotova, da človek NI gospodar življenja in da se veliko preveč vtika v "ustvarjanje" življenje, v začetek in konec. Tako recimo bi imel otroka, ko bi ga rad, takega, kot bi ga rad (po naročilu!), odločal bi, kdaj je življenje vredno itd. In ga končal, če se mu tako zdi ... včasih odloča ne le o svojem življenju, pač pa tudi o življenju drugih. Jaz sem prepričana, da je človek lahko le sodelavec Boga in ne Šef, Stvarnik sam. Pravzaprav je tudi babilonska zgodba, tista o stolpu, tej podobna: Biti kot Bog. V delčkih smo podobni Bogu, takrat ko smo najbolj pristni. Tedaj smo Božji.

Abram, 41, krščanstvo so naše korenine, marsikaj ni bilo dobro, žal. In ni. Žal. Vendar če se osredotočamo na Jezusov nauk in ga živimo, kakor najbolje moremo, naredi vsak toliko, kot more! Zanimivo je to, da se jaz čutim - s stališča Cerkve - svobodna ...

Sponko, 40, podobno čutim ko ti.

Vanjo, 31, ja!

Sponko, 29, vsekakor me žaljivci odbijajo - pa četudi imajo morda celo prav ...

Abram, 28, praviš, da jaz ne razumem krščanstva ... ti pa da ga. No, tukaj si rekel nekaj konkretnega: "Vera ni pravljica o lepem,vera je realen opis sveta,ki ga kristjani idealizirate namesto,da bi se trudili razumeti bistvo." Vera je življenje. Po naših delih se vera vidi. Veš, Abram, tole mi ne gre v glavo, kako to, da tako zviška ocenjuješ vero drugih. Kaj ti je garancija, da imaš SAMO ti prav in niti slučajno jaz, ker sem v RKC - če sem ... kaj to sploh pomeni!? Pred leti sem ti razlagala svoje poglede, zdaj ne vidim pomena, saj me ti sploh ne poslušaš. To dobro vidim. Za to, da sem pa plačana, se bi pa lahko opravičil.

Abram, 21, moj mož se po tvoje ne sme oglasiti na mojem blogu v moj zagovor, medtem ko se ti moraš oglašati vsepovsod in kometirati, kogar se ti zdi - in na zelo nevljuden način, če se ne strinjaš z njim ...? 23 - nisi nikoli začel prvi? Aha? Imej svoj jaz in ne hodi po drugih.

Marta, 15 ... Saj veš, eni so bolj enaki kot drugi ;)

Oboževalka, 14 :( Nasilje rojeva nasilje ... Tudi blogersko ...?

Janez J. in Abram ..., 12 in 13 - Janez iz ozadja? Abram pa kar z lufta? ;)

Abram, 11, temu, kar si tukaj napisal, se reče po slovensko - LAŽ! Dokaži, da sem plačana za svoje pisanje oz. da sem od koga podtaknjena itd. Ni vseeno, kar govoriš.

Abram, 10 ;) Pravzaprav je smešno, kako meni soliš pamet, kaj naj delam - ob tem, da si danes na PW napisal verjetno precej več komentarjev, kot sem jih jaz. Še na mojem blogu je več tvojih kot mojih ;) P.S.: Še kuham marmelado. Iz domačega sadja. :)

Babica, 6, ljubezen do dela!! To je res kar višja kategorija! Na srečo imamo pa še kakšno drugo lastnost, ki pomaga pri delu - vztrajnost, zvestoba, zavedanje, da je pač potrebno narediti itd :) Vse dobro!

Mike, 9, o lepo, kar poglej spet film! Me prav zanima tvoje mnenje o filmu! Pozdrav tudi tebi!

Sem iz Trbovelj, drugače si napisal pa tole in iz tega se da marsikaj sklepati (in s tem zaključujem svoj komentar) in psevdonim ti tudi ni ravno v čast: Drugače ,misleči so to civilizacijo pripeljali v drek,ki ga lahko vidiš in občutiš vsakodnevno,če si realen opazovalec in poznaš te zmote.

abram sem drugače misleč kot it, torej se miselno ne ujemava. Ali sem potem zato primeren za likvidacijo? To se je nekoč, niti ne tako dolgo, že dogajalo.

Abram Bodi strpen do drugače mislečih. Lep pozdrav iz Zasavja

Oboževalka, 8, praviš: "Partljič je bil v tem tekstu res izjemen. Pa tudi realen in dosleden." Res!

Dare, tudi meni se zdi izreden film! Tudi zelo pogumen za tiste čase, ko je nastal. Je komičen, vendar zelo stvaren prikaz nekega časa. Zelo lahko si predstavljam tudi tako učiteljico, kot je bila tista! Ko omenjaš agrarno in minuse le-te, mislim tudi na to, kako je danes v odročnih krajih. Pa niti ni nujno, da so to odročni kraji. V Baški grapi je precej tovarn, vsaj tri (Podbrdo, Kneža, Podmelec), ki so nekoč obratovale, zdaj pa že več desetletij propadajo. Vsaj od kar sem jaz pogosto na poti skozi te kraje, vse to stoji ... oz. propada. Kaj je narobe, zakaj je tako??? Toliko ljudi bi lahko imelo službo blizu doma, pa je nimajo ... Kaj je narobe? Žalostno. Tako silijo ljudi iskat službo drugje, marsikdaj daleč stran ... :( Žalostno je, da propadajo zgradbe tovarn ... in zelo žalostno, da propadajo hiše in da se zaraščajo travniki, senožeti ... celo polja ...

Gita, danes sta me najmlajša sinova spraševala, kaj pomeni tolminski grb. Punt seveda. In zakaj so se puntali? Zaradi tega, ker so grofje kmete izkoriščali. Desetina ... Če pridelaš 10 gajb krompirja in daš eno grofu, ok, gre. Amapk če je zelo slaba letina, pa pridelaš samo 2 gajbi krompirja, pa grof vseeno hoče morda kar celo gajbo ... čeprav je to morda desetina od možnega pridelanega, kadar je letina dobra ... In danes ... Desetina? Ali ni dostikrat petina, kolikor gre "grofom"? Kdo bi mogel vse to razumeti? Dejstvo je, da človek, ki ljubi zemljo, z ljubeznijo dela v vsakem primeru ... ampak veliko veliko raje, če je zemlja njegova! Ooooh, vzeti v roke zemljo ... delati na njivi ... kakšen dar! ... Tudi v časih izkoriščanja dninarjev niso vsi kmetje izkoriščali svojih delavcev ... Nekateri so imeli kar precej čuta za ljudi ... LILA

Jaz marmelado kuham ... in kaj se dogaja ta čas na mojem blogu! Moram razmisliti ... ampak, Abram, včasih si mi bil ljub sogovornik, ampak tedaj nisi samo kritiziral mojih zapisov. Potem si me začel napadati, skupaj s še hujšimi napadalci, tudi s takim, ki je spreminjal imena, da bi bilo videti, koliko ljudi je proti meni. Vsekakor - potem sem šla od tam, pregnali ste me ... in sedaj, Abram, hodiš sem in zmerjaš. ... Vedno si (bil) dobrodošel, imam pa pravico do tega, da si do mene prijazen - kot sem jaz do tebe.

Ana, film sem že gledal dolgo nazaj. Si bom vzel čas in ga še enkrat pogledal :) Lep pozdrav!

Film je komično prikazal zelo tragične stvari. Genialen tekst, eden najbolj duhovitih pri nas. Žal pa resnica ni bila pogosto smešna. Tudi agrarna reforma ne. V večini krajev, kjer že zaradi pokrajine, razdrobljenosti, zadruge, kolhozi niso prišli niti teoretično v poštev, je nacionalizacija izgledala največkrat tako, da je moral gospodar gledati svoje, včasih najboljše njive, kako jih požira robida. Zdaj kako je to prenesel, ali se je zapil, morda obesil ... o tem pa govorijo različne zgodbe.

Abram, tale komentar je pa tebi prav v čast, kaj? Kaj misliš, da naj se mož in žena ne podpirata? Nikoli ti ne rečem, da ti eno in isto nabijaš ... Pa vendar govoriš tudi ti o tem, "česar polno je srce!" Premalo se poglobiš, da bi poznal mene in mojo misel. Želim ti vse dobro!

VinKos, ej, spomnim se, ko sva midva šla skupaj gledat ta film! Jaz sem bila komaj kaj v kinu, tako da je bil to morda moj 4. ali 5. film v kinu - v mojem življenju! Presenetilo me je, kako je vsebina pogumno podana!

Leta 83, ko je bila na svitlo dana, je bila seveda še dosti bolj udarna, tale drama. Ne vem, če je Partljič (lahko) še kaj tako dobrega, angažiranega, napisal!