tomaz ogrin

Andrej Ribič, predsednik uprave Darsa (njegov mlajši brat Branko Brane Ribič, Darsov hišni arhitekt, je v današnji zgodbi sicer manj pomemben), se, pravijo tisti viri, ki starejšega Ribiča zelo dobro poznajo, počuti varnega iz dveh razlogov. Prvič, ker jima je oče zapustil precejšnje premoženje, vključno z nepremičninami (mimogrede, znani pokojni slikar, ilustrator in pesnik Jože Ciuha je njun stric in Brane Ribič je že kot dijak prodajal sošolcem njegove risbe), in drugič, ker je protežiranec Aleksandra Čeferina, predsednika Uefe. Ima pa Ribič še eno "vrhunsko" lastnost (poleg tiste, tako zelo značilne za celo vrsto direktorjev slovenskih državnih podjetij, da so izrazito grobi navzdol in blazno ponižni navzgor), to je, da tistim, ki ga postavljajo na pozicije, usluge debelo vrača tudi prek privilegiranih služb oziroma zaposlovanja njihovih prijateljev, sorodnikov, znancev ali političnih (to je strankarskih) sodelavcev. Ko se je na primer kot ustanovni član Golobičevega Zaresa zaviht

Ker so dogajanja z Robertino (premier Robert Golob in Tina Gaber) ali Borurško (kitarist Šank Rocka Bor Zuljan in predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič) tesno povezana s potezami in narativom slovenske politike, medtem ko sta slavnostno odpiranje občinskih bazenov (vključno s kopanjem!) in vikend sestankovanje v Ljubljani s sporno evropsko komisarsko Marto Kos največja vsebinska in strateška dosežka naše politike, se moramo tovrstni tabloidno-estradni politiki hočeš-nočeš prilagajati tudi politični kronisti, poročevalci, raziskovalni novinarji, novinarski aktivisti, komentarorji, analitiki in mnenjski voditelji. Zato poglejmo, kaj je novega - ekskluzivno, kakopak - pri obeh vodilnih politično-poslovnih in posteljnih garniturah:

- Bor Zuljan naj bi imel težave med ločitvenim postopkom, kar zadeva delitev premoženja, seveda. Po navedbah naših primorskih virov si namreč želi zadržati glasbeni in produkcijski studio (kjer nastajajo videoposnetki Klakočarjeve), ki je v hiši lo

"Golob se je po volji usode znašel v položaju, v katerem lahko postane Gavrilo Princip 21. stoletja in sproži novo, veliko vojno."

Piše: Boštjan M. Turk*

Ali lahko literatura kaj pove o politiki? Tudi o Golobovi? Seveda. Navedimo morda najuporabnejši primer. To je le kornelijanska dilema. Gre za težko izbiro med dvema slabima možnostima, ki obe prinašata poraz in sta življenje ogrožajoči. Izraz izvira od francoskega dramatika Pierra Corneilleja, ki je v svojih tragedijah prikazoval notranje boje junakov. Ti junaki so pogosto morali izbirati med dolžnostjo in ljubeznijo, pri čemer jih nobena odločitev ni postavljala na varno stran sveta, nasprotno. Na primer, protagonist Rodrigue v drami Le Cid se mora odločiti med tem, ali naj ubije očeta svoje ljubljene in ohrani družinsko čast ali pa ga pusti živeti in s tem izgubi samospoštovanje, posledično pa ljubezen svoje zaročenke Chimène. Obe izbiri prinašata najtežje možne posledice.

Kornelijanska dilema torej pomeni odločanje med dvema težkima

... Ampak Janša bi, čeprav formalno drugi človek oblasti, še vedno imel več vpliva, kot bi ga imel, če bi pristal v opoziciji. (foto: Bobo)

"Bi pa takšna koalicija nedvomno pomenila, da bi se Slovenija nehala ukvarjati s preteklostjo in tem, kako na oblasti biti čim bolj skorumpiran."

Piše: Aljuš Pertinač*

Je to sploh mogoče? Tako se je prvak opozicije Janez Janša na družbenem omrežju odzval na posnetek premierja Roberta Goloba, ki je četici gospodarstvenikov in prek posnetka, ki je postal viralen, tudi celotni domači in, če hočete, evropski javnosti razlagal, kako bi po njegovem lahko poslovali mimo javnih naročil in mimo KPK. Na žalost je. Ker je v času, ko na oblasti traja Festival Svobode, dejansko možno čisto vse.

Običajna reakcija bi zato bila, da gre pač zgolj še za eno od Golobovih nebuloz tega inteligentnega, znanstveno razgledanega in naprednega tipa, kakor ga je v enem izmed intervjujev opisala njegova profi priležnica in, kot se špekulira na sceni, bodoča nevesta, ki jih Golob

Po naših zanesljivih informacijah bo evropski poslanec Vladimir Prebilič svojo odločitev, da gre na prihodnje parlamentarne volitve, sporočil že čez nekaj dni, na dan državnosti, 25. junija, kar bo storil v enem od medijev. Njegova nova stranka bo ustanovljena sredi oktobra. Čeprav, opozarjajo naši viri, res ni še vse "100-odstotno".

Za zdaj naj bi bilo tudi jasno, da bosta zraven nekdanji evropski poslanec LMŠ in Gibanja Svoboda Klemen Grošelj in dolgoletna generalna sekretarka Skupnosti občin Slovenije Jasmina Vidmar, sicer tudi nekdanja mariborska mestna svetnica na listi LDS, ponuja pa se tudi nepovezana poslanka Mojca Pašek Šetinc. No, za Pašek Šetinčevo je tudi slišati, da bo - lahko - Prebiličeva kandidatka za poslanko, v ožji krog nove Prebiličeve stranke, med odločevalce, pa naj ne bi prišla.

Črni PR

Na drugi strani leve sredine pa naj bi premier in prvak Svobode Robert Golob že zaukazal tako imenovani "črni piar" (PR) - zoper prihajajočega odločilnega konkurenta "na levi" Vladi

Ob včerajšnji poslovni novici, da KPL (Komunalno podjetje Ljubljana) čaka na zeleno luč ljubljanskega mestnega sveta za gradnjo 400 stanovanj ob Litijski cesti (kar naj bi svetnice in svetniki slovenske prestolnice odločili 23. junija), bi lahko rekli, na zahodu (Ljubljani) nič novega, podobno kot ob tem, kako je Makro 5, hišni gradbinec ljubljanskega župana Zorana Jankovića, "v pogajanjih prišel do posla za atletski center" (zaenkrat naj bi davkoplačevalce stal 135 milijonov evrov), če KPL ne bi bil v lasti Mladena Milanovića Kaje (firma MG Mind), tajkuna iz Republike Srbske, ki sodi v ožji krog predsednika Republike Srbske in "pravosodnega begunca" Milorada Dodika.

Ker dogaja se naslednje: medtem ko tuji mediji poročajo, beremo, o velikih pričakovanjih, da se Golobova vlada pridruži sankcijam zoper Dodika (če so se Golob, Tanja Fajon in kompanija na začetku mandata tako hvalili s pobudami za pridružitev "celovite" Bosne in Hercegovine Evropski uniji), hkrati opozarjajo tudi na slednj

"Če bi ostali v Jugoslaviji, bi bili najprej deležni Miloševićevih vojn: te bi se bíle pod simbolom rdeče zvezde, vsaj v prvi, najbrutalnejši fazi. Potem pa bi bili deležni umiranja na obroke pod katerim od Miloševićevih naslednikov, na primer Aleksandrom Vučićem. In v največji možni meri: revščine!"

Piše: Boštjan M. Turk*

Rezultat referenduma je bil presenetljiva, a pomembna zmaga demokratične alternative (s tem izrazom mislimo na stranke sedanje opozicije, brez SLS in Demokratov, ki v kampanji nista sodelovali). Cena, ki jo je bilo treba zanjo plačati, pa je visoka. Naše besede veljajo Andreju Hoiviku, na čigar plečih je počivala večina odgovornosti za usodo referenduma 11. maja 2025. Sam pisec tega članka ne izključuje - po daljšem premisleku - možnosti, da mu je bilo podtaknjeno kakšno kratko učinkujoče mamilo. Motiv bi namreč storilci česa takšnega še kako imeli - diskvalificirati nosilca prizadevanj v referendumski bitki - in na ta način rezultat sam. Pri tem ne vztrajamo, zdi se

Slovenska tranzicija pozna številna "naključja", ki kažejo na neverjetno tesno in zvesto povezavo med pravosodjem in politiko, tudi mimo medijsko najbolj razvpitih primerov. Ko je - na primer - Milan Kučan januarja 2002 za Radio Slovenija javno obsodil Mermalov menedžerski odkup BTC, da je neetičen in škodljiv za podjetje, je višje sodišče v Ljubljani sledilo njegovim besedam ter s pravnomočno sodbo o ničnosti umika lastnih delnic potrdilo spornost menedžerskega prevzema BTC (vir: Stanislav Kovač za Finance). No, Kučana to ni oviralo, da Jožeta Mermala ne bi kasneje povabil med ustanovitelje Foruma 21 ter z njim počitnikoval na Peklenskih otokih in Hvaru.

Zato seveda ni nobeno naključje, da ob "presenetljivi" razveljavitvi oprostilne sodbe ljubljanskemu županu Zoranu Jankoviću in druščini v zadevi Stožice (kjer je županu sicer grozilo 7 let in 10 mesecev zapora) na višjem sodišču v Ljubljani na politični sceni krožita vsaj dve teoriji:

- Po eni naj bi šlo za generalno vajo (generalko) v