to
Kdo še pravi , da imamo demokracijo - vladavino ljudstva? Če se lahko nekaj mandeljcev na položajih gre vojne. Ali to pomeni, da smo mi vsi tudi za vojne? In če nismo pripravljeni knčat svoje življenja zaradi njih, ali ne bi bilo prav, da jih takoj odstavimo?
P
Medtem ko nas dnevno, tako rekoč iz minute v minuto iz Bruslja in Pariza po družbenih omrežjih in večinskih medijih zabava in bombardira najnovejša tragikomedija Nike Kovač, povezana z glasovanjem o splavu v Evropskem parlamentu (no, politični komentator Miran Videtič v zadnji Uri resnice opozarja, da tukaj ne gre za nedolžno telenovelo, ampak za precizno načrtovano in financirano operacijo, kar postavlja tudi vprašanje, čigav agent je v resnici Nika Kovač), nam pričujoči primer - širši javnosti zagotovo manj znanega - STEP Inštituta* črno na belem pokaže, kako se organizirano polnijo glave (in to že najstnikom, od 15. leta naprej!), rekrutira in trenira ulična vojska aktualne vladajoče politike - pod krinko civilne družbe, pri čemer vse to plačujemo davkoplačevalci.
Pred nami je - njihovo - vabilo na tako imenovani Triatlon aktivizma:
Lepo pozdravljeni,
STEP Inštitut vabi na Triatlon aktivizma - brezplačen tridnevni dogodek za mlade (15-30 let), ki bo naslovil teme družbenih sprememb, g
to
TV bo odločila.
P
Verjetno je le malokdo, tudi zaradi skromnega dosega časnika Delo, minuli četrtek (30. oktobra) - tik pred dnevom reformacije in 1. novembrom - prebral intervju z Nikom Tošem, ki ga izpraševalec Janez Markeš imenuje za "pionirja raziskovanja slovenskega javnega mnenja". Nenazadnje, tudi odmevov ni bilo nobenih. Toda tisti redki, ki smo ga in sceno tudi sicer odlično poznamo, smo seveda še kako razumeli edina sporočila te objave.
Šlo je skrbno načrtovano operacijo. Zato je bil za vodenje intervjuja, za vsak slučaj zavitega v kopico intelektualnega frazarjenja, izbran/določen Markeš, pri predstavitvi Toša pa se ni smelo omeniti ključnega dejstva, da gre za dolgoletnega tesnega sodelavca Milana Kučana, pravzaprav še edinega, ki mu je, po smrti Zdenka Roterja, tudi ostal. Mimogrede, zato naj bi bil Toš tudi edini na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, ki je po upokojitvi na FDV lahko zadržal (svojo) pisarno. Bistvo in edini smisel intervjuja je bilo Kučanovo sporočilo, koga in kaj Kuča
to
Čudno se mi zdi, da ni bilo tako imenovanih varnostnikov, ki so na vsaki taki zabavi. Niti v Brežicah. A kdo ve, če so odvzeli prireditelju pravico do nadaljnjih prireditev. On je odgovoren in mora poskrbeti za varnost! Saj menda kasira, a ne?
P
Ko vlada ali kakšna druga vladajoča politična garnitura dobi tako imenovane "krvave roke", je - z njo - praviloma konec. Smrtne žrtve se ne pozabijo in včeraj se je za trenutek celo zdelo, da se tega zaveda tudi predsednik vlade in Svobode Robert Golob, pri čemer znova dokazuje, kako nesposoben je voditi vlado.
V Novem mestu si Golob ni upal prižgati svečke in se soočiti z ljudmi, Luka Mesec, minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, podpredsednik vlade, sokoordinator Levice ter neuradni vladni koordinator "romske problematike", pa si na kraj zločina v Novo mesto sploh ni upal. Saj, še tiskovni konferenci pri Golobu se je raje izognil!
Golob (in tudi Mesec, da ne bo pomote) se sicer poskuša reševati s hitrim odstopom svojega - evidentno nesposobnega - notranjega ministra Boštjana Poklukarja (Gibanje Svoboda) in ministrice za pravosodje Andreje Katič (Socialni demokrati), katere odstop pa je bolj verjetno povezan s pobegom iz nakopičenih težav s pravosodjem, ki daleč
to
Borba za visoke uradniške položaje je v bistvu žalostna za posameznika. Moraš se plaziti in biti všečen ves čas tistim, na katere računaš, da imajo moč pri glasovanju zate. Primer je Žbogar pa tudi ženske ne zaostajajo. Enako v EU. Kar se pa ženskih kvot tiče, se pa dogaja druga žalost, vsaj v EU. Da bo ženska EU komisija tako močan pristaš vojn in pobijanja, res nisem pričakoval. Saj so hujše od moških. Evropa doživlja gospodarsko stagnacijo na račun ideologije žensk. Ampak žal je evropski parlament nesposoben to preprečiti. Verjamem, da prebivalcem držav ni do vojne. Kako potem lahko imamo na vrhu politike, ki pa jim je do vojne in raketiranja vsepovprek. Očitno nimamo demokracije. Ne vem več, kaj sploh je demokracija, vladavina ljudstva.
P
Naš članek o prijateljskem, strankarskem in političnem kadrovanju Tanje Fajon na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je sprožil silna negodovanja, celo upravne tožbe propadlih uslužbencev MZEZ na internih razpisih se napovedujejo, toda kakšnega javnega zgražanja ali uradnega protesta Sindikata slovenskih diplomatov vendarle ni. Je pa - tako naši viri - Fajonovo osebno najbolj zaskrbela razkrita informacija o kadrovskem razpisu, namenjenem napredovanju vidnega politika Socialnih demokratov Jerneja Štromajerja.
Se je pa zato po nekaterih medijih še isti dan zvečer pojavil svojevrstni "kontra članek", ki Fajonovo nič več in nič manj povzdiguje celo med morebitne kandidate za novega generalnega sekretarja Združenih narodov za leto 2027. Gre sicer samo za to, da je ameriški "neprofitni" spletni portal PassBlue, ki ga ureja nekdanja novinarka The New York Timesa ter pisateljica misterioznih romantičnih in otroških romanov Dulcie Leimbach, financira pa pretežno družina Soroš (Open Socie
to
Borba za visoke uradniške položaje je v bistvu žalostna za posameznika. Moraš se plaziti in biti všečen ves čas tistim, na katere računaš, da imajo moč pri glasovanju zate. Primer je Žbogar pa tudi ženske ne zaostajajo. Enako v EU. Kar se pa ženskih kvot tiče, se pa dogaja druga žalost, vsaj v EU. Da bo ženska EU komisija tako močan pristaš vojn in pobijanja, res nisem pričakoval. Saj so hujše od moških. Evropa doživlja gospodarsko stagnacijo na račun ideologije žensk. Ampak žal je evropski parlament nesposoben to preprečiti. Verjamem, da prebivalcem držav ni do vojne. Kako potem lahko imamo na vrhu politike, ki pa jim je do volje. Očitno nimamo demokracije. Ne vem več, kaj sploh je demokracija, vladavina ljudstva.
P
Naš članek o prijateljskem, strankarskem in političnem kadrovanju Tanje Fajon na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve je sprožil silna negodovanja, celo upravne tožbe propadlih uslužbencev MZEZ na internih razpisih se napovedujejo, toda kakšnega javnega zgražanja ali uradnega protesta Sindikata slovenskih diplomatov vendarle ni. Je pa - tako naši viri - Fajonovo osebno najbolj zaskrbela razkrita informacija o kadrovskem razpisu, namenjenem napredovanju vidnega politika Socialnih demokratov Jerneja Štromajerja.
Se je pa zato po nekaterih medijih še isti dan zvečer pojavil svojevrstni "kontra članek", ki Fajonovo nič več in nič manj povzdiguje celo med morebitne kandidate za novega generalnega sekretarja Združenih narodov za leto 2027. Gre sicer samo za to, da je ameriški "neprofitni" spletni portal PassBlue, ki ga ureja nekdanja novinarka The New York Timesa ter pisateljica misterioznih romantičnih in otroških romanov Dulcie Leimbach, financira pa pretežno družina Soroš (Open Socie
to
https://www.dnevnik.si/mnenja/odprta-stran/novi-obrazi-stare-dileme-2761846/ Tule je eno od razmišljanj , kaj je narobe.
Prav je, da se s politiko ukvarja čim več ljudi, da je čim več aktivnih in čim manj pasivnih občanov. Gre za vprašanje, kdo naj komu verjame, mu zaupa in za vprašanje sposobnosti, poštenosti in korektnosti izvoljenih.
P
Vse kaže, da se Golobova vladna koalicija pospešeno pripravlja na čas po volitvah (22. marca 2026), na ministrstvih in pripadajočih državnih službah se namreč dogaja tudi ne ravno skriti kadrovski cunami, kjer si ožji sodelavci in drugi izbranci aktualnih ministrov po strankarski, politični, sorodstveni ali prijateljski liniji masovno urejajo nove službe, po možnosti za nedoločen delovni čas. Vse to seveda na račun davkoplačevalcev. Kadrovsko parado, bolje rečeno šarado le-tega lahko opazujemo na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve - pod vodstvom Tanje Fajon (SD), za katero naši viri iz tega ministrstva pravijo, da se ji je - očitno - "že čisto zmešalo", ministrstvo, ki bi moralo dobesedno buhteti od stroke, kariernega reda, diplomatskega filinga in politične nevtralnosti, pa je začelo funkcionirati kot zasebna zaposlitvena agencija Tanja Fajon, d. o. o., češ, kaj nam pa morejo.
A ne gre samo za imenovanja in medsebojna prerivanja veleposlanikov, kjer zdaj Fajonova zaradi volitev
to
WEF hvali kitajski komunizem, bi se zgledoval po njem. Predvsem mu je všeč kontrola prebivalstva... Nekoč bo treba postaviti, ali gre Lajna dol z oblasti ali pa Slovenija ven iz EU.
F
Par Robertina je zanikanje vladarja, ki mu gre za interes ljudi. Besede preobračata, ustvarjata poplave neresnic in pri tem ne kažeta niti sence sramu. Vero, bolne otroke in celo svete kraje brez zadržkov uporabljata za politični piar – od patra Bahčiča in Brezij vse postaja dekor za samopodobo oblasti.
Piše: Boštjan M. Turk*
Moja knjiga Vojna za mir je pravkar izšla v Londonu in je na voljo na Amazonu (vir). Četudi napisana tri leta nazaj, ponuja aktualno razmišljanje o ideoloških temeljih bruseljske Evrope in o napačnih iluzijah zahodnega sveta. Še kako pa je uporabna za razlago zlorab oblasti, kakršno si pri nas privošči vladajoči par Robertina. Ta je namreč zanikanje vladarja, ki mu gre za interes ljudi. Njegov edini interes je on sam. Besede preobrača, ustvarja poplave neresnic in pri tem ne kaže niti sence sramu. Vero, bolne otroke in celo svete kraje brez zadržkov uporablja za politični piar - od patra Roberta Bahčiča in Brezij vse postaja dekor za samopodobo oblasti. Ta cinična
to
Resno mislim, da bi Igor Omerza zaslužil nagrado za svoje delo. Naš svet je še vedno v špijonih in protišpijonih. Izrael mirno pobije jedrske znanstvenike in druge, torej je moral dobiti natančne informacije za to. Jeff Sachs je dobro informiran , kaj dela CIA. Prevrate v državah , ki niso všeč politiki ZDA. MI6 v Vel. Britaniji, ruski špijoni....gotovo Kitajska ni brez njih. JAvnost mora zvedeti o delovanju svoje politike sproti, ne pa post festum. Danes pri nas ljudje izgubljajo delovna mesta, včasih so življenja. Da delovanja mafij ne omenjam. Kako iz tega ven?
F
"Delali so v megli, gosti megli in v njej bodo tudi ostali."
Piše: Igor Omerza*
Zgoraj (naslov kolumne; op. u.) je obupan vzklik tajnega prisluškovalca, citiran iz doslej najobsežnejšega in najglobljega anatomskega prikaza Udbe na planetu Zemlja. Namreč, moji glomazni dvojčici Temna stran Dela (drugi del) in Svetla stran Dela sta že na poti v tiskarno. In o tem bo govora v tej kolumni. Nihče sicer ne more biti nepristranski v svoji zadevi in tako tudi jaz ne. Francoski mislec Blaise Pascal o tem modro pravi: "Niti najpravičnejši človek na svetu ne sme biti sodnik v lastni zadevi." Toda dejstva o dveh mojih novih, debelih knjigah lahko predstavim.
Gre za dvojno knjigo trilogije o časopisu Delo. Že pred šestimi leti je izšla prva knjiga z naslovom Temna stran Dela. Sedaj sledita Temna stran Dela (nadaljevanje prve) in Svetla stran Dela (konec trilogije). Novi knjigi skupaj obsegata 1015 strani. Skupaj s prvo knjigo je to 1266 strani! Takšne dokumentirane anatomije Udbe na našem modrem plan
to
Vedno bolj se približujemo predvolilnim napadom v ZDA, s pravimi, še raje pa lažnimi informacijami o drugem. Finance pa seks sta v prvem planu. Priznamo ali ne, stranke so privat družbe, ki privatizirajo državo, predvsem vrečo z denarjem, če pridejo na oblast. Minister Kranjc je po osamosvojitvi to omogočil, ker je vpeljal integralni proračun, to je eno malho z denarjem. Dobili smo strankokracijo. Ena od razlag: http://koalicijacivilnedruzbe.si/wp-content/uploads/2021/05/IZ-PARLAMENTARNE-DEMOKRACIJE-V-PARLAMENTARNO-DIKTATURO.pdf
P
Med poplavo "resnih" političnih tem, kot so najnovejši poskus minidržavnega udara Svobode znotraj pravosodja, uradno razkritje dokumentov Evropske komisije, ki nesporno dokazujejo, da sta se (nekdanja) evropska komisarka Vera Jourova in tedanji predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto res pogovarjala tudi o noveli zakona o RTV in da je Accetto kasneje očitno tudi res upošteval njena navodila, ustanovnem kongresu Preroda, nove stranke Vladimirja Prebiliča, napovedanem referendumu o evtanaziji in tako dalje, se pod črto rolata tudi dva zanima politična "trača", ki pa to pravzaprav nista, saj se o tem na sceni resnično govori.
Prvi trač: Šlo naj bi za idejo Zorana Jankovića (prvi jo - javno - razkriva Miran Videtič v zadnji Uri resnice), da bi prihodnje leto na lokalnih volitvah, če sam ne bi/bo več kandidiral za ljubljanskega župana, poskušal na to funkcijo inštalirati upokojenega košarkarskega asa Gorana Dragića - Gogija.
Verjetno najbolj znana skupna fotografija Gorana Dragića in Zora
to
Iz njegove spletne evro strani : Vendar je čas ključnega pomena. Kot stalni poročevalec za Indijo odločno pozivam k zaključku pogajanj do konca leta 2025. Skupaj lahko povečamo proizvodnjo energije iz obnovljivih virov, vodimo globalno tekmo za zeleni vodik in zagotovimo cenovno dostopno čisto energijo za evropsko industrijo in gospodinjstva. Človek, ki tako nasede na zelene traparije, ni za vodenje Slovenije.
P
Kočevje, včeraj ob 17.30. V Športni dvorani Kočevje je bil avtor teh vrstic nazadnje junija 2012, ko je na znamenitem kongresu Socialnih demokratov Igor Lukšič postal predsednik - te - stranke, potem ko je v drugem krogu tesno porazil Boruta Pahorja, za pičlih 10 glasov. Pahor je nekaj mesecev kasneje - vemo - postal predsednik republike, ostalo je pa zgodovina.
Če je bilo takrat vzdušje na kongresu precej napeto, tudi polno intrig in zakulisnih volilnih dogovorov med frakcijami znotraj SD, je bilo tokrat precej drugače. Prihajajoči na ustanovitveni kongres Stranke Vladimirja Prebiliča so bili bistveno bolj zadržani, prav tako ni bilo čutiti tistega vročičnega vzdušja, nekoč značilnega za kongrese novih levih obrazov. Toda Prebilič sam itak obljublja po slogu "dolgočasno politiko", med vidnimi kakor delegati pa predvsem kopica tistih, ki se v politiko vračajo. Skratka, šlo je za kongres že videnih ali "starih" obrazov. Saj, kakor "prerod".
Eden od domačinov, prej lokalni aktivist Jankov
