Učbeniki za 3. tisočletje

Predavanja

PREDAVANJA O ZAVEDANJU* (Bogdan Rahten, Alenka Jovanovski in Zvezdana Koželj v sodelovanju z ostalimi glasniki zavedanja)*Tematiko predavanja lahko predlagate tudi sami


1. Misel je energija Vsaka misel, dobra ali slaba, je energija. Če takšno misel potenciramo, ji povečamo možnost, da se udejanji. V vsakdanjem življenju posameznik pogosto premleva iste misli ali jih izgovarja. S tem (ne)hote daje moč neki osebi ali dejanju, ki je ostalo v mislih ali podzavesti. Če nekdo sam sebe napeljuje, da se mu dogaja samo slabo, se to slej ko prej zgodi … Misli oblikujejo naše zavedanje in če jih obvladujejo slabe misli, sami sebi povzročamo blokade in slednjič bolezni. Če samim sebi želimo dobro, je naše »podstrešje« dobro imeti očiščeno. To lahko stori le vsakdo sam.

2. Kdaj se zares spremenimo Ste pripravljeni razmisliti, da je problem, s katerim se soočate, vedno le v nas in ne v zunanjih dejavnikih? Ljudje povečini iščejo opravičilo za svoje težave v drugih (tako so nas naučili). To počnejo celo mnogi, ki so po lastnem mnenju že naredili nekaj na poti ozaveščanja samih sebe. Kljub vsemu še vedno niso pripravljeni zares iti k sebi, čeprav to potovanje na koncu pripelje do večjega ugodja! Soočanje s sabo je vselej nekoliko boleče, ampak kar boli, je le ego. In kdaj se spremenimo? Ko dvignemo raven zavedanja. Iz lastnih napak se je treba učiti in biti zanje hvaležni, obenem pa pozorni, da jih več ne ponavljamo. Sprememba sebe je enostavna, ampak enostavnost je treba doseči.

3. Z zamerami več kot omejujemo sebe Mnogi pravijo: »Odpustil sem, pozabil pa ne bom nikoli.« Če se vam zdi to nasprotujoče, imate prav. V sebi nosimo zamere in prizadetosti, vendar se jih mnogokrat ne zavedamo oz. menimo, da smo jih odpravili. Težava je v tem, da jih naš um vedno znova obuja in potencira, s tem pa spodkopavamo lastno zdravje. Veliko ljudi si zamero naloži iz nevednosti. Mnogokrat se zamere prenašajo kot družinska dediščina. Če bi se zavedali, kako nam zamere v resnici škodijo, bi se jih hoteli čimprej osvoboditi. Tako bi zares storili nekaj zase.

4. Človek je svoj največji zaupnik Ste opazili, da ste obkroženi s težavami, ki jih ljudje v resnici povzročajo sami sebi? Izkazujejo se v tekmovalnosti, nevoščljivosti, pomembnosti, ošabnosti in še bi se dalo naštevati. Vse zato, ker ljudje tečejo za materialom in hlepijo po tem, da bi bili sprejeti od drugih. Tako strupi prevladajo nad ljubeznijo – še zlasti nad ljubeznijo do sebe! Slednja je prav neverjetno zanemarjena. Stvari se lahko spremenijo, ko bo človek dojel, da je za vse odgovoren sam in da je vse v njem ter da lahko popolnoma zaupa samemu sebi. To bi moralo biti najenostavnejše in najnaravnejše, pa se je tega sedaj potrebno naučiti … Če človek ne zaupa sebi, kako bo potem zaupal vsem drugim okoli sebe?

5. Vse zablode nenehne tekmovalnosti Morda se sploh ne zavedate, ampak kamorkoli se ozrete, najdete (prikrito) tekmovalnost – prav tam, kjer jo najmanj pričakujete. Primerjanje in tekmovalnost nas zastrupita že zelo zgodaj, tako dobimo občutek, da nikoli nismo dovolj dobri. Vedno je nekdo še boljši in pred nami. Nenehno se primerjamo z namišljenimi ideali, ki se jim skušamo prilagoditi z dušo in telesom. Ne le, da teh idealov ni, ampak so si jih izmislili drugi.

Tekmovalni človek postane ujetnik lastne manjvrednosti in nespoštovanja. Če je vzgojen v prepričanju, da vedno zaostaja za drugimi in se ne zmore spoštovati, potem je ujetnik samega sebe. Obstaja tudi pot zavedanja, s katero se osvobodimo iz kletke.

6. Kaj si je treba zares (za)želeti Čas okoli novega leta je (pre)poln različnih želj in obdarovanj, enako je ob obletnicah rojstva in podobnih priložnostih. Voščila se namesto iz srca (ne)vede mnogokdaj izrekajo zelo površinsko, celo serijsko. Tako ravnamo zaradi drugih ... Pri obdarovanjih je poleg materialnega vidika vpleten cel koktejl občutkov in pričakovanj. Ravno ta na koncu povzročijo največ težav, zato ne rečemo zaman, da pričakovanja ubijajo. Opisane preglavice lahko presežemo z iskrenostjo do sebe in ustreznimi dejanji. Rešitve so povsem preproste.

7. Hvaležnost – aktivator tolmuna ljubezni Če bi se človek zavedal, kaj je hvaležnost, bi jo negoval in hranil s posebnim spoštovanjem. Razdajal bi jo nesebično vsem in vsemu.

Ljudje si hvaležnost napačno razlagajo, vendar to ni sistem daj-dam. Prav tako to ni manipulativni hvala, s katerim je družba prepredena in ne vidi njegove plitkosti. Resnična hvaležnost prihaja iz dna duše in je čista kot najčistejši kristal. Začutimo jo samo takrat, ko zahvala prihaja iz srca in ne iz uma. Več hvaležnosti v nas zbudi več ljubezni, ki je najmočnejša energija sploh.

8. Zakaj so diete v resnici neuspešne Okoli prehrane se vrti mnogo javnih in zasebnih diskusij. Na eni strani beremo o aferah z zastrupljeno hrano, na drugi strani je skoraj vsaka druga stvar označena z bio- oz. eko- predznakom. Posamezniki iščejo različne rešitve, trg pa vsake toliko prinese »odrešilno« dieto ali vrsto hrane. Pri vsem skupaj je povsem prezrto tisto, kar bi ljudem resnično omogočilo, da hrana postane njihova podpora in ne zavora: zavedanje, kako se prehranjujemo. Spoštujmo, kar vnašamo vase.

9. Kako (p)ostati prizemljen V koronamesecih se je utrip družbe korenito spremenil, z mnogih strani pa so prihajala sporočila, da je treba biti miren, da je panika nepotrebna, skratka da je treba biti prizemljen. Kaj je tu zanimivega? Še nedavno je bilo vse prežeto z vsebinami, ki so ljudi dobesedno spodbujale k odzemljevanju in nemiru. Iskali so ugodne trgovinske ponudbe, se pehali za materialom in se primerjali. Če niso tekmovali z drugimi, so s samimi sabo. Odzemljenost človeka utrudi in iztroši, prizemljenost pa mu omogoča idealno soočanje z različnimi situacijami. Vprašajte se, če ste iz te lekcije res potegnili nauk zase.

10. Za koga se sploh truditi Skoraj vsi imamo težave zaradi prehitrega presojanja dane situacije ali osebe. Spričo tovrstne vsakodnevnosti se nam to zdi povsem običajno.

Najlažje je biti sodnik, ampak še vedno velja reklo, da kdor sodi, bo tudi sojen. Zato je treba vložiti napor, da sami sebe ustavimo, ko nas um hoče speljati v vzorec sojenja. Ta se hitro sproži, če prisluhnemo drugim, ki so tuje ugotovitve vzeli za lastne. Zmoremo biti nevtralni, brez obtožb? Pravi opazovalec ne obsoja in ne pametuje drugim. Je moder oz. preprosto v zavedanju. Takšen človek se bo trudil odgovore iskati v srcu.

11. Kako nevtralizirati strah - največji strup za našo dušo in telo Vsi poznamo rok o strahu, ki je votel in ga okoli nič ni. Na praktični ravni je naše življenje tako ali drugače močno zaznamovano s strahovi. Najbolj žalostno je, da nas je strah življenja v čisti ljubezni, odkritosti in iskrenosti. Da se lahko soočimo s strahovi, je treba spoznati njihov izvor in se predvsem ustrezno odzvati.

12. Recept za uspešno sodelovanje s komerkoli Čeprav ljudi včasih vidimo in gledamo drugače, so nam dani, da z njihovo pomočjo ozavestimo nekaj na naši lastni poti. Ko nam to uspe, uvidimo, da težava v resnici nikoli ni v drugi osebi. Na ta način zares nekaj naredimo zase, obenem pa tudi za okolico.

13. Zakaj naša prepričanja sploh niso naša Se kdaj vprašamo, zakaj zagovarjamo določeno zadevo oz. situacijo? Opiramo se na določene zunanje informacije, ki ustrezajo nam in jih morda malo zaokrožene, predelane, bolj ali manj ognjevito zagovarjamo. Menimo, da je to naše lastno stališče, čeprav tega v resnici nismo izkusili na lastnem primeru. Mnogokdaj gre za dokazovanje razgledanosti in načitanosti, ki je le izvedbena oblika, da se nekdo pred nekom drugim dela pomemben. Torej stvar ega, stvar potrjevanja, ker se nekdo v sebi počuti manj- oz. večvreden. To niti približno ne pomeni, da neko stvar razume, saj se samo pretvarja. Sčasoma postanemo žrtve »lastnega« prepričanja. Vse skupaj pa se odraža tudi na našem zdravju.

Prepričanja so namreč navidezno zdravilo za zlomljenost. Napravijo nas neranljive, ohranijo rane in vzamejo rahlost: lepoto trenutka.

14. (Ne)zavedna pomembnost - skriti ubijalec duše Ljudje so zelo obremenjeni s svojo pomembnostjo, v smislu da nihče drug ne razmišlja prav in da je pravilno le tisto, kar v danem trenutku razmišljajo sami. Pri tem se ne zavedajo, da tovrstna nastrojenost vodi v napake in še huje, k ponavljanju napak. Če mislimo, da smo pomembni, se v resnici borimo proti samim sebi in tako se vedno znova ujamemo v lastno past. Velika težava je tudi v tem, da mnogi zase menijo, da se nimajo za pomembne, a svojega odseva v ogledalu pri tem ne vidijo.

15. Kaj nas zares naredi prijatelja Z nekom se lahko družimo tudi desetletja in si povemo veliko. Ampak, morda pa nečesa vseeno ne ...  Nekje je vendarle tista tančica, kjer se ustavimo. Tisto, kar je neizrečeno, je v resnici namreč najbolj pomembno. Lepo je imeti prijatelja, še lepše je biti prijatelj. A prijateljstvo ni posel, ni pogojevanje, ni niti navezanost, …

16. Ključni dejavnik za ekološko preobrazbo posameznika in družbe Aktualni način življenja je sam po sebi nevzdržen in predstavlja ekološko bombo. Dosedanji načini reševanje problematike niso mogli biti uspešni, saj stvari niso reševali težave pri temeljih.

Vseeno obstaja univerzalni ključ ekološke vzdržnosti, ki velja tudi druga področja, vključno z osebnim.

17. Kako prepoznati in izkoristiti svojo priložnost V nedavnih okoliščinah, ko je bila samoizolacija priporočena oz. zapovedana, oz. tudi pri ukrepih, ki so sledili, so pri mnogih posameznikih prišle na plano zadeve, ki so bile še do nedavnega spretno prikrite.

Prikrite, da bi omogočile bežanje od sebe! To je hočeš-nočeš glavni namen preštevilnih dejavnosti, ki si jih je izmislil človek. Ti programi nas dobesedno zasužnjujejo, ljudje pa v navajenosti nanje gledajo kot na del njih, zato so tudi v strahu, da jih izgubijo.

To je v resnici priložnost, da se zares soočimo s sabo in odvržemo balast, ki v resnici ni naš.

18. Na koga smo v resnici jezni Vse naše okolje je polno jeze in nezadovoljstva, ki se v življenju posameznikov vse bolj potencira. Jezo ustvari um zaradi nerazrešenih vzorcev, zaradi katerih si ljudje ustvarijo napačne predstave. Na podlagi tega tudi sprejemajo odločitve. So te odločitve lahko povsem pravilne? Jeza se kot strup naseli v vsako celico človeškega telesa, čiščenje pa ni tako preprosto, če k temu ne pristopiš povsem iskreno. Pritajena jeza celo preprečuje napredovanje v duhovni rasti. Ego z veseljem uporablja jezo kot svoje orodje.

Jezo sproži zunanji dražljaj, vendar pa problem ni zunaj! Dlje kot si nekdo zatiska oči, dlje bo nosil to nevidno, a težko prtljago.

19. Samoumevnost je bližnjica za pokop srca »Saj to je vendar samoumevno!« Takšen vzklik izusti marsikdo, ko se v kakšni situaciji znajde v položaju, ko nekaj ni šlo samo od sebe. In v resnici nič ne gre. Prepričanje o samoumevnostih je zgolj ena od mnogih utvar,  v katerih živi večina. Kolikokrat pomislimo, da nič na tem svetu ni samoumevnega? Samoumevnost je v bistvu nehvaležnost. Ta pa izhaja iz nizkega zavedanja. Pehanje za materialnim je njegov glavni motor, najde pa se še marsikje drugje.

20. Nihče ga ne prizna, a nosimo ga globoko v sebi Zaradi ljubosumja smo vsi kdaj trpeli, nekateri pa so v njegovem primežu bistveno močneje, saj ima to trdovratno čustvo ubijalske posledice. Otresemo se ga lahko, če razumemo, kaj ljubosumje v resnici poganja. Ti programi so nam namreč dobesedno vsiljeni. Ko je duša osvobojena ljubosumja, sprejme sebe v vsej lepoti in tudi na druge gleda povsem brez očitkov in obtoževanj.

21. Osamljenost - kazen ali priložnost? Osamljenost lahko izkušamo tudi, ko smo obkroženi z drugimi, morda enako osamljenimi osebami. Dve osamljeni osebi se lahko povežeta skozi svojo osamljenost, premagata pa je ne. Samota je pravzaprav darilo, da se prizemljimo in pridemo v stik s sabo. Kdor se odpre lastni samoti, ni osamljen. Zavedanje je ključ, ki odpira vsa vrata. 

22. Brez blokad na sestanek, izpit ali zmenek Razgovor za zaposlitev ali opravljanje izpita je za kandidate običajno stresno početje, tako da se lahko zgodi, da se ne pokažejo v pravi luči.

Obstajajo načini, s katerimi odblokiramo svoje zavore in lahko žanjemo sadove tudi na daljši rok. Vse skupaj je uporabno tudi pri raznih drugih preizkusih v življenju, ko potrebujemo mirnost.

23. Živeti sebe - usvajanje univerzalne resnice Univerzalno resnico živimo v neskončnem zavedanju. Zavedanje je ponovna pot do sebe, je osvobajanje duše in telesa, ki lahko delujeta usklajeno samo brez blokad, ki jih povzroča um. Zato je dvig zavedanja najintenzivnejše delo na sebi in najdragocenejši projekt, ki ga lahko naredimo za vse življenje. Višje zavedanje ne omogoča le boljšega zdravja, ampak predvsem modre življenjske odločitve. Z zavedanjem pridobimo zmožnost samoobvladovanja  ne glede na situacijo. Pot k najmočnejšemu zavedanju pelje skozi usvajanje univerzalne resnice, ki je ena in osvobajajoča ter obenem enostavna in razumska.

24. Najmočnejša obramba pred odvisnostjo od sistema Sistemi nas spretno učijo, da ne moremo shajati brez njih in to sčasoma postane naše prepričanje. Naučijo nas, da s prstom kažemo na druge in da ne razumemo, kaj v resnici pomeni prevzeti odgovornost zase.

Razdvojen posameznik, ki se zadovolji z delnimi rešitvami, ostane suženj. V strahu, ki je vsajen globoko v celice, nezavedno drsi v brezno pogube. Za rešitev je treba nekaj narediti, najdemo pa jo tam, kjer nas tega nikoli niso učili.

25. Kako se izvleči iz zanke "nikoli biti dovolj dober" Nenehno za nečem tečemo in hrepenimo, pri tem pa se primerjamo z namišljenimi ideali, ki so nam jih vsilili drugi. Človek postane ujetnik samega sebe in lastnega nespoštovanja. Če živi v prepričanju, da vedno zaostaja za drugimi, se ne zmore spoštovati in postane ujetnik samega sebe. Vseeno obstaja tudi pot, kjer to presežemo in se osvobodimo!

26. Kaj v resnici pomeni ljubiti Da lahko pomagaš drugim, moraš najprej vzljubiti sebe, kar mnogi nevede preskočijo, zato je vprašljiva tudi njihova pomoč. Kako pa je sploh ljubiti sebe? Običajno gre tu najprej za ljubezen do svojega ega, torej namesto prave narave posameznika nenehno ljubimo njegovo lažno osebnost. V svoji nevednosti pravzaprav poznamo samo odnos, vendar ljubezen nikakor ne sme biti odnos. Ljubezen ne pozna včeraj, jutri, ali kdaj drugič, je samo tukaj in sedaj ter je brezpogojna. Ljubezen na pozna ovir, meja, narodov, je najbolj nesebična, čuteča, nežna ... po drugi strani pa je to sila z vulkansko močjo. 

27. Kako živeti enostavnost s formulo 1-1-1 Verjetno poznate anekdoto o ribiču, ki mu je bogataš predlagal, da naj si nabavi boljšo opremo, da bo nalovil več rib in imel več denarja, da si bo lahko na koncu privoščil počitnice in počel, kar si želi, ribič pa mu je odvrnil, da to ravnokar počne … Vsi se bolj ali manj zavedamo, da je dandanašnje življenje tako ali drugače zapleteno. Enostavne rešitve povezujemo z ZKP – zdravo kmečko pametjo, kjer gre za praktično modrost. Ali ni zanimivo, kako se preproste rešitve izkažejo za najboljše in na ta način bi si veljalo organizirati življenje. Pa veste, kaj pomeni postati enostaven? To pomeni biti v stiku s sabo - v polnem zavedanju. In to bi moral biti smisel življenja vseh nas. Formula se glasi: 1-1-1. Kaj vse se skriva v njej, bomo spregovorili skozi predavanje.  

28. Zakaj je prevzem lastne odgovornosti naša ključna odločitev Odgovornost je za veliko večino posameznikov posebno težka vrednota in nas je nihče dobro ne nauči. V resnici smo naučeni iskati lažna opravičila za svoja dejanja in napake ter pometanja pod preprogo.

Ko uvidimo, da s tem najbolj škodimo sebi, naredimo prvi korak k preobratu, ki nam pripada. Rešitve so enostavne in dostopne vsakomur.

29. Koga zadovoljujemo z nenehno pridnostjo Stroga vzgoja nas zaznamuje s potrebo po ugajanju nekomu drugemu, ne sebi. Strahovi, da nekaj nismo naredili prav, v nas zbujajo občutke nesprejemanja samega sebe, občutek manjvrednosti, samoobtoževanja in nezadovoljstva. Ko človek naredi nekaj v zavedanju, da dela zase, naredi to iz srca z velikim razumevanjem in samospoštovanjem. Na poti samospremembe potujemo od zanikanja problema do samosoočenja in naposled do odložitve nepotrebnih bremen. Na koncu je vse enostavno. 

30. Dokončnost je cilj - neskončnost je pot V življenju si ne zadajajmo ciljev, ker je naše življenje samo pot, ki nas vodi k sebi. Pot do sebe vodi le preko samosoočenja, kjer nič ne sme ostati skrito pod preprogo. Čakanje, da se bo vse zgodilo samo, ne vodi nikamor.

Dovolimo, da se zgodi, bodimo v vsakem trenutku v zavedanju; le tako bomo tudi v srcu, kar je pogoj, da sprejemamo razumske odločitve, idealne za nas, kakor tudi za vse ostale. 

31. Lahkotnost samoobvladovanja Za vse, kar se velja potruditi v življenju, je le obvladovanje sebe in čustev, ki jih sproža in potencira lasten um (skupek dvomov in strahov iz preteklosti in prihodnosti). Najboljša in najmočnejša obramba zoper um je zavedanje, pot do sebe, ki poveže našo dušo in telo v naravno sozvočje. Samoobvladovanje nam kot višja stopnja zavedanja omogoča ravnovesje telesa in duha tudi z vsem, kar je okoli nas. S spreminjanjem sebe vplivamo tudi na kolektivno zavest, zato bodimo odgovorni do svojih misli, besed in dejanj. 

32. Ali nam iskrenost res škodi? Iskrenost je univerzalna vrednota, ki v povezavi s hvaležnostjo ruši stare dogme in pravila: pomeni izhodišče našega napredovanja v zavedanju, osvobajanju in premagovanju sebe. Povezujemo jo tudi s čutenjem, ljubečo doslednostjo in spoštljivim sprejemanjem samega sebe. Iskrenost nas osvobaja, na drugi strani pa neiskrenost ubija vsako bit in celico v nas, kar povzroča čustvene blokade in posledično bolezni.

Kot pomoč pri puljenju korenin naše neiskrenosti nudijo glasniki zavedanja učinkovita orodja, s katerimi vzpostaviti prosto pot k našemu notranjemu ravnovesju. 

33. Odpustiti sebi in drugim Nesvoboda duše so negativna čustva, ki jih nosimo skozi generacije, ali pa smo si jih v sedanjosti nakopali sami. Zato je osvobajanje sebe z odpuščanjem sebi in drugim eden izmed temeljnih korakov v dvigovanju zavedanja: s tem osvobajajočim dejanjem lahko odvržemo čustvene okove preteklosti, ki so bili vzrok za bolezni in trpljenje več generacij. Šele ko odpustimo sebi, kar je največje dejanje človeka na Zemlji, lahko začnemo odpuščati drugim: samo dejanje odpuščanja nas navda z duševno in telesno sprostitvijo. 

34. Soditi ali le opazovati Univerzalno življenjsko pravilo se glasi, da kdor sodi, bo sojen. S sojenjem sebe in drugih le hranimo svoj ego, svojo pomembnost in se pogrezamo v še večje brezno. Človekov namen ni sojenje, temveč, da pripomore izkoreniniti kar je negativnega in zasejati semena ljubezni sedanjosti. Z opazovanjem sebe in drugih učimo sebe in ozaveščamo vsa dejanja. Biti opazovalec je največja učna lekcija in dejanja, ki ga lahko duša na Zemlji izpelje zase in za ves svet. 

35. Kako presežemo temeljno prehransko zmoto Skozi vnos hrane in tekočine naj bi telesu dajali temelj za njegovo fizično delovanje, vendar je človekov um, kot vsako drugo stvar, to dejanje izdatno zakompliciral. Tako se dandanes ukvarjamo z merjenjem kalorij, (ekstravagantnimi) sestavinami in načini priprave hrane, kakor tudi s samim videzom, saj (nevede) zadovoljujemo določena pričakovanja. Vse skupaj nas je pretkano odmaknilo od temeljnega namena, ki ga bomo skozi predavanje osvetlili. Jemo in pijemo namreč zato, da (pre)živimo.

36. Zdravilna moč iskrenosti, hvaležnosti in zaupanja Življenje znotraj sistema nas uri v dvomu, nezaupanju, polresnicah in samoumevnosti, ki nas potiskajo v nemoč. Posameznik to poskuša rešiti tako, da išče navidezno moč: moč ega in uma. Ta igra zahteva manipulacijo in strah, vendar ponuja bonbončke v obliki občasnih zunanjih in kupljivih užitkov. Toda slednjič človeka pahne v globoko duševno izčrpanost, bolezen, smrt. Na drugi strani pa proces rasti v zavedanju človeka podpira: počasi, a zanesljivo. Resnična in samozdravilna moč, ki izhaja iz srca in vodi k sreči, se napaja pri treh virih. Odgovorna iskrenost je izhod iz manipulacije, prizemljeno zaupanje vase omogoča trdnost ne glede na situacijo, hvaležnost pa je sam vir življenja in zdravja. Med predavanjem bomo spregovorili o resnični moči treh darov, ki jih daje dvig zavedanja.

37. Programi, pričakovanja in strahovi, ki smo se jih naučili v otroških letih Naše vedenje je prepredeno z rutino in pričakovanji, kar v resnici deluje kot nevidna zavora. Strahovi so tiste nevidne nezavedne sence, ki jih nosimo v sebi, in naenkrat postanejo očitne, ko vstopimo v "pravo situacijo". Kaj takrat? Pobegniti ali se soočiti s strahom? Izkušnjo bežanja imamo: vodi v izkušnjo skrivanja, neiskrenosti in vseh nadaljnjih problemov. Vsaka naslednja izkušnja soočenja skozi zavedanje lahko le odpre pot - naprej. K sebi. 

38. Kako prepoznati mučenika v sebi in se ga osvoboditi "Mučeništvo" je na prvi pogled tema, ki pripada preteklosti ali, dandanes, drugim kulturam. Tam je vselej predstavljalo vzor, po katerem se naj bi ravnali ljudje. Za tem obrazom mučeništva obstaja njegova resnična funkcija: mučeništvo kot zanikovanje in uničevanje življenja omogoča delovanje sistema, včasih dobesedno daje profit. Mučenik je v prvi vrsti žrtev manipulacije, s pomočjo katere uničuje svoje življenje v upanju, da mu bo to dalo vrednost biti. To nerazumsko jedro mučeništva poganja tudi sodoben način življenja in ima mnogo obrazov: "pridnost", "garaštvo", "službena korektnost", mati-mučenica, pesnik-mučenik, športnik, izoblikovano telo, večno mlado telo ... Najboljši mučenik je mrtev ali pa zelo trpeč mučenik. Šele takrat njegovo življenje pridobi vrednost. Mučeništvo slavi trpljenje, ne osvobajanje od trpljenja. Med predavanjem si bomo ogledali, kako z zavedanjem prepoznamo lastne mučeniške vzorce, se jih osvobodimo in resnično začnemo živeti v spoštovanju do svojega življenja. In s smehom nagovoriti trenutek, ko nas naš lastni mučenik želi zaplesti v svojo mrežo. 

39. Kakšno (r)evolucijo edinole potrebujemo Srečko Kosovel je bil vizionar svojega časa. Omenimo samo pesmi Revolucija in Električna revolucija, ki sta aktualni tudi dandanes. Vizionar pa je bil tudi Nikola Tesla, ki je izjavil: "Vsi smo elektrika."
Kaj pa je njuno sporočilo za danes?

Spoznavanje lastnega obraza je zavedanje sebe, je zmožnost videti in uvideti, kaj počnemo, kaj govorimo, kaj mislimo - in kdo smo, mimo podob in mask laži, ki so nam bile nataknjene in smo jih posvojili kot svoj obraz.

E(lek)t(r)ična revolucija je notranja revolucija, ki omogoča sprožiti krog dajanja in sprejemanja in vsakogar na planetu spremeni v oddajnika in prejemnika: kako drugače od potrošnikov in ustvarjalcev smeti.

Čas je, da se vprašamo: kaj dejansko za življenje pomembnega nam vse to sporoča. Je mogoče, da obstajajo napotila, kako uvidimo svoj obraz brez vseh mask in postanemo svoja pristna revolucija?


40. Goltati lasten ali tuj strup? Ljubezen, kakršne smo se naučili v družini, v resnici ni ljubezen, ampak navezanost. Zanjo pa je značilno, da na ta ali oni način postanemo sužnji tega, na kogar/kar smo navezani ali pa živimo v iluziji, da je nekoga potrebno podjarmiti, da si ga "zagotovimo". A nič ne bi moglo biti bolj zmotno od tega. Del takšne navezanosti pod krinko "ljubezni" je, da nekoga imamo tako "radi", da smo pripravljeni goltati celo njegove "strupe". Na ta način osebo ohranjamo v nezavedanju, sebe pa tudi. Obenem nas um zvito prevara, da poskušamo pomagati drugim, samo da ne bi pomagali sebi in razstrupili lastnih strupov. A to je pot poglabljanja samozanikanja in sovraštva do sebe, drugi od tega ne bo imel nič (drugega kot nahranjen ego). Če je goltati tuje strupe nespametno, potem je goltanje lastnega strupa enako nespametno, ker gre za vztrajanje pri neljubezni do sebe. Predvsem pa tako lahko celo življenje potrošimo za vztrajanje v nemoči, kar je strašna potrata in nespoštovanje življenja kot takšnega. Med predavanjem si bomo ogledati, kako sebi obrniti zrcalo, sprejeti svoje ali tuje govno, vendar tudi napraviti, vsakič znova, modro odločitev. Ljubezen je modrost. 

41. Spoštovati spolno energijo ali seksati? Spolna energija oziroma njene podobe, s katerimi se srečujemo tako v družini kot v medijih (filmih, knjigah ...), je v celoti ponižana na svojo rožnato podobo ("romantična ljubezen, plodilna zakonska ljubezen) ali pa na svojo užitkarsko podobo (seks). Toda v osnovi pri spolni energiji ne gre za to, pač pa za mnogo preveč mogočno energijo, ki jo je sistem (družba) ponižala in podjarmila, kajti iz tako ponižane spolne energije je mogoče iztisniti delovno silo in profit. Spolna energija pa je predvsem nekaj, kar je mogoče zares spoznavati in neskončno spoznavati skozi dvig zavedanja: ta mogočna sila nas je ustvarila, ta mogočna sila nas lahko tudi hrani na neki najvišji ravni, kjer telo in duša nista več ločena. Med predavanjem si bomo ogledali, kako skozi zavedanje pristopiti k temu neokrnjenemu, mogočnemu viru življenja samega. 


42. Kako reči "ne" (samopomilovanju) in se postaviti zase Samopomilovanje je čustvo, ki ne omogoča, da bi se osvobodili trpljenja, izhaja pa iz vzgoje, da je treba biti usmiljen. Posledično zamenjujemo usmiljenje in ljubezen. Usmiljenje nas spodbuja v tem, da ostajamo žrtev, poškodovani, in ne rešujemo svojega problema, ta kvečjemu raste. Ljubezen pa ni čustvo, ampak stanje neskončnega in brezpogojnega dajanja. Da bi lahko rekli »ne« problemu, je treba biti stalno v srcu. Treba je prenehati probleme reševati z umom in egom, kajti to nas vodi k temu, da čedalje bolj zastrupljamo sami sebe. Strupov, ki nas potiskajo v vlogo žrtve, se je treba osvoboditi iz srca. Na ta način se naše življenje izboljša. Obenem lahko z lastno izkušnjo pokažemo drugim, da se je bolje osvoboditi te žrtve v nas, kot pa da smo do nje usmiljeni. Biti neskončno stabilni v srcu, imeti neskončno odprto srce obenem podpre naš imunski sistem. Le kdo ne bi potreboval tega?

43. Od lažnega ponosa k (samo)spoštovanju iz srca Ponos uvaja v odnos hierarhično lestvico, zaradi katere ponižani želi postati nadzorujoči oblastnik, da bi se nekako dvignil iz izkušnje ponižanja. Samospoštovanje je mirna in tiha gesta, ki ne igra igre hierarhij in podrejanja, tudi ne pogojevanja, ampak napravi tako, da so vsi v čistini - in nepoškodovani. Kadar samospoštovanja, ki je obenem tudi spoštovanje drugih (v smislu, da jim ni treba igrati igre nadrejanja in podrejanja, torej igre moči) v nekem okolju ni mogoče udejanjati, je gesta samospoštovanja zapustiti igro in/ali okolje. 

44. Ko odrežemo preteklost, se osvobodimo Navezanost na preteklost je tista, ki omogoča sojenje in ravnanje na podlagi preteklosti. Preteklost pa je ego. Delati poteze glede na preteklost – najsi se zdi še tako racionalno, kakor v šahovski igri, pa je ravnati iz ega. Tako ego kroji našo sedanjost … in ustvarja ali načrtuje prihodnost. Na ta način vse bolj životarimo v neki otrdeli kocki ledu-ega, namesto da bi plavali in pili živo vodo ljubezni. Vendar: včeraj ni več, jutri pa nikoli ne pride. Zmeraj je samo sedaj. Naša odgovornost je, kako ga preživimo. 

45. K(d)aj je želja iz srca in k(d)aj ni December je čas želja ... čeprav želje nenehno ustvarjamo skozi vse leto. Dobro se je torej zavedati, kakšne so te želje, in dobro je razlikovati, ali prihajajo iz uma ali iz srca. Posledice želj iz uma namreč gledamo v svoji realnosti. Čas je torej, da začnemo želeti iz srca. Želja porodi pričakovanje, pričakovanje, pričakovanje porodi izsiljevanje nekaj ali nekoga dobiti/doseči/posedovati. Torej lahko želja naravo ali človeka ali žival spremeni v predmet. Senčna plat želje so prilaščanje, strah (pred izgubo) in navezanost.

46. Univerzalna naravna resnica in pravica Obstajajo naravni zakoni stvarstva, ki si jih jih je človek prilagodil in se s tem kaznoval. Rešitev za vsakogar in s tem za ves svet nastopi, ko se z njimi uskladimo. To je resnična (r)evolucija življenja, ki je človeštvo še ni živelo, ima pa vse za to. 

47. Zmote o "potrpeti, da bi nam nekoč bilo lepo" - PRELOMITE 3 OBROČE NESREČE Ta stavek ste gotovo večkrat slišali v času svojega otroštva. Niso pa vam povedali, kako zmoten in nevaren je - in to kar v treh ozirih. Prvič, ker predvideva, da bo človek lahko srečen edinole, če gara za materialno preživetje ali nakupovanje materialnih dobrin. Drugič, ker predvideva, da je edino, kar obstaja, mukotrpno delo, ne pozna pa denimo delovanja v nenaporu oziroma tiste dejavnosti, ki jo omogoča formula 1-1-1-1. In tretjič, ker predvideva, da je človeku dano edinole trpeti oziroma životariti v sedanjem trenutku (dragocenosti katerega je oropam), hkrati pa biti razlomljen na preteklost, ki je več ni, in prihodnost, ki je še ni. Kako se izvijemo iz treh obročev nesreče? Z zavedanjem in tako, s tem da se odločimo biti srčni: odprti dragocenosti sedanjega trenutka, v katerem prejemamo materialno in nematerialno obilje iz našega srca in razuma, neskončno delujoči iz srca in neskončno hvaležni za vse vrste obilja, ki nam na ta način pride na pot.

48. Kako prekiniti toksično igro: skrivanje sebe - ugajanje drugim Skrivanje sebe je ena od oblik laži in manipulacije s sabo in drugimi. Sebe skrivamo, ker pričakujemo, da nas bodo drugi zavrnili, če bomo to, kar globoko v sebi smo. Na ta način pa v resnici zelo škodimo sebi. Celo svoje prijatelje in partnerje iščemo glede na podobo, ki jo igramo v svetu. Zaradi pomanjkanja iskrenosti s sabo tako lahko izkušamo osamljenost in obenem bežimo v osamo, kjer si odpočivamo od vloge v svetu, ugajanja drugim ter samega skrivaštva. Skrivanje sebe je torej tudi ena od osnovnih oblik nesprejemanja oz. sovraštva do sebe. Prav to dvoje pa nas v življenju lahko potisne na rob ali v slepo ulico, od koder se lahko izvlečemo le sami, z močjo zavedanja, ali pa zavoljo opozorila stvarstva: neprijetnega dogodka, s katerim nam je odvzeto navidezno udobje, ki nam ga nudi skrivaštvo. Kako biti goli in bosi s sabo v zavedanju in necenzurirani iskrenosti? To je pot prizemljenega in zavedajočega odkrivanja in raziskovanja, kdo v resnici smo. To je lahko darilo samim sebi - in drugim. Je mogoče, da smo se s skrivaštvom in ugajanjem drugim bali izgubiti iluzijo srečnih odnosov in se bali živeti v brezpogojni ljubezni?

49. Kako aktivirano tolmun ljubezni Ljubezen je naša rešitev, a je človeštvo ne zna živeti, čeprav se o njej ogromno govori. Tu štejeta le čistina in brezpogojnost, česar pa kljub najboljšim namenom ne znamo prepoznati. Med predavanjem se bomo ozrli na vzroke, zakaj je to tako, in spregovorili o rešitvah, ki jih lahko v svoje življenje vpelje vsakdo. Spoznali bomo praktična pomagala, ki nas podprejo, da se uskladimo z univerzalno energijo, ki nam kot človeku pripada.

50. Igra moči in kako izstopiti iz nje Kar 95 % človeških odnosov je igra moči. Že po definiciji nas igra moči oddalji od srca in brezpogojne ljubezni. Potisne nas v vlogo žrtve, nemočne osebe – ali v vlogo samovoljneža, arogantneža, objestneža, gospodarja. Vse te vloge lahko zelo dobro natreniramo, da postanejo naša navada in »osebnost«. Problem je predvsem, da čez čas postanejo navada in se sprožijo avtomatično. Iz te igre je treba v celoti izstopiti, saj sicer ostajamo v manipulaciji sebe in drugih.

51. Naravni vodja za tretje tisočletje V luči globokih globalnih sprememb in tudi volitev na državni ravni se je modro vprašati, kakšen naj bo in kako naj deluje nekdo, ki prevzema kakršnokoli odgovornost so-vodenja v skupnosti. Doslej je oblast praviloma pomenila tudi prevlado vzorcev, ki niso povezovalni in še vse kaj drugega. Vstopamo v dobo zavedanja in tako bodo delovali tudi rojeni naravni politiki in vodje. Iskali bodo univerzalne rešitve, ki bodo v skladu z univerzalno naravno resnico in pravico. Da bodo te rešitve lahko zaživele v praksi, bo potreben še en korak, in sicer zavedajoč se posameznik. To je odgovornost, ki pripada vsakomur od nas.

52. (Samo)spoštovanje - gorivo modrosti in zdravja Nespoštovanje sebe je posledica vsiljenih vzorcev zaradi katerih si ne zaupamo, se ne sprejemamo, preveva nas manjvrednost, nemoč, ki se odraža v nemiru, sčasoma tudi na zdravju. Spoštovanje je potrebno živeti, čutiti, ga deliti. Spoštovanje je gorivo v našem motorju – srcu, jedru modrosti, res-nice, prav-ice, dobrega. Spoštovanje odpira nas in druge – odpira nam srce, le tedaj smo odprti za sprejemanje in dajanje, smo odprti, da pride do nas ter v nas vse, kar nam pripada. Samospoštovanje je pomagalo, da preidemo na pot lastnega osvobajanja. Skozi predavanje bomo osvetlili, kako iz spirale problema preiti na pot trajne rešitve.
53. Vloga otroka v tretjem tisočletju Otrok se rodi v visoki stopnji zavedanja in deluje v brezpogojni ljubezni in zaupanju. Vsaka duša nas izbere, da nas nauči, kaj je življenje v večnosti trenutka, spontanost, sproščenost, spoštovanje sebe in drugih.
Zaradi delovanja okolice, vzgoje, naučenosti in drugih sistemov, v katerih se nahaja, otrokovo zavedanje pade na nižjo raven. Otrok se v razvoju ne zaveda več, kaj je univerzalno naravno prav, resnica, dobro, saj so ta znanja zavedanja prekrile koprene zaves nezavednega uma. Nemalokrat se to odrazi tudi na zdravju.
Skozi predavanje se bomo seznanili, kaj pomenijo otrokova sporočila in kaj narediti, da jih prepoznamo, razumemo in iz tega nadgradimo življenje. 

54. Hiša, ki zdravi Podobno kot posameznik očisti posledice nezavedanja iz sebe, jih je mogoče očistiti iz prostorov, v katere se je vsrkala umazana energija nezavedanja. Če so bivališča še pod vplivom naravnih in umetnih sevanj, ne delujejo kot podpora zavedanju in zdravju, ampak kot podpora nezavedanju in bolezni.
Človek lahko vpliva na svoje zdravje, lahko pa sebe podpre tudi tako, da njegovo bivališče postane "hiša, ki zdravi". Odločitev je edinole vaša.
Skozi predavanje bomo spregovorili o pomenu višanja zavedanja za zdravje vsakega človeka, kot tudi o tem, kakšne so povezave med zavedanjem, zdravjem in vplivom človekovega bivališča na zdravje. 
55. Kako od krega do pogovora iz srca Obstaja navajenost na način pogovora, ki je vse prej kot konstruktiven, saj je njegovo izhodišče prevlada, četudi na nezavedni ravni, in je odličen recept za trpljenje in nadaljnje konflikte.
Pogovor iz srca in v srcu med osebama ne išče načina, kako bo eden zmagovalec in drugi poraženec, ampak kako bosta zmagovalca oba.
Na delavnici bomo orisali, kaj nam povzroča problem, predvsem pa se bomo lotili učinkovitih rešitev.






 


 


 

Zapri predvajalnik
Prikaži seznam predvajanja
Prestavi predvajalnik
Povečaj