Zbudili smo se v novo jutro. Nov dan. Skuham kavo in pogledam skozi okno. Hmmm, čudno. Nikjer nobenega vreščečega homoseksualca, ki bi tekal naokrog in naznanjal skorajšnjo apokalipso. Tudi lezbičnega para, ki bi haral po slovenskih kmetskih hišah in iz postelj jemal in kradel preplašene otroke ne vidim nikjer. Ničesar nenavadnega ne opazim to jutro. Megla in jutranja zadušljivost sta omilila celo zvok cerkvenega zvona, katerega zvonjenje se v drugih jutrih sliši na kilometre daleč.
Kljub napovedim pred in v parlamentu, svet danes še vedno stoji in bo stal tudi jutri. Geji ne hodijo okrog in ne posiljujejo nič hudega slutečih moških, otroci, ki imajo tople domove se pravkar kobacajo izpod kovtra, tisti, ki živijo v bedi pa so svoje mrzle suhe noge, ki jih ni ogrela nobena odeja v mrzli vlažni sobici, položili na ledena tla. In tako bo tudi ostalo. To je tisto,kar bi nas moralo skrbeti. Da so lačna usta revščine vedno večja in da se iz tega brezna številni otroci težko ali nikoli ne izkopljejo. Morda bi rdečelični samooklicani varuhi slovenstva, ki so včeraj stali pred parlamentom,v rokah držeč podobice Matere božje, denar, ki so ga namenili za avtobus do Ljubljane in za sendvič v Maximarketu, raje poklonili enemu od številnih slovencev,ki se ne spomni kdaj in kaj je nazadnje jedel.
Samooklicani varuhi Slovenstva, ki so prava podoba, skupek vseh negativnih lastnosti naše nacije, ki so pravzaprav utelešeni stereotip slovenstva, so napovedali zbiranje podpisov za referendum. Zaradi otrok, seveda, pa tudi zato, ker jih skrbi, da jim ob poroki nihče več ne bo rekel:“Razglašamm vaju za moža in ženo“ temveč:“Razglašam vaju za osebo 1 in osebo2.“Ja, tudi te trditve je bilo včeraj slišati iz ust našega najmlajšega poslanca, prav tako močno rdečeličnega pripadnika rumenomodrih, ki je svojih 5 minut v parlamentu, če se ne motim, izkoristil še zato, da je mimogrede omenil, da je samski. Samo upam lahko, da se je včeraj med mukotrpno razpravo odpravil tudi pred parlament, kjer se je med Primcovimi ovčicami trlo njegovih sorodnih duš.Pa zagotovo niso bile vse ženske. Če se vrnem na poslančevo skrb glede poroke. Dragi varuhi slovenstva, nič se ne bo spremenilo. Vaš Mirko se bo čisto po starem in tako, kot ste navajeni lahko poročil s svojo Joži iz sosednje vasi. Lahko boste pripravili dekliščino, fantovščino s striptizetami in hektolitri alkohola, mlaje, šrango, na kateri boste ženinu zaračunali vsaj 500 evrov za navesto, da boste lahko potem kupili odojka in nekaj gajb piva. Lahko boste opolnoči ugrabili nevesto in potem pijani pozabili, kam ste jo skrili, še vedno boste možakarji na porokah plesali beksl, se v prepotenih srajcah vsiljivo stiskali na grudi mlajših svatinj in si potem, ko bodo župnik že zapustili ohcet, pripovedovali opolzke šale. Skratka- tipična slovenska poroka se ne bo spremenila.
In ne bojte se za tisto imaginarno peščico otrok, ki bi jih morda, po čudežu in skozi toga sita slovenske zakonodaje uspeli posvojiti homoseksualni pari. Ker večina slednjih niti nenamerava posvojiti otrok. Že vse življenje sem obdana s homoseksualci, zato vem in vidim, da si večina ne želi otrok.
Bojte se za tisto monožico otrok, ki ni imaginarna, ampak realna in ki enkrat na teden v ubornih domovanjih čaka svoje matere, da se vrnejo iz vrste pred Rdečim Križem. Bojte se za tiste otroke, ki se kot žrtve nasilja v družini vsak dan znajdejo na straneh črne kronike. Bojte se za tiste otroke, ki bodo nekoč odrasli in jih bo sistem, v katerem živimo posrkal vase, jih poteptal in potisnil na rob. Bojte se za tiste otroke, ki bodo zaradi napačne, nestrpne vzgoje odrasli v ljudi, ki se bodo vtikali v življenja drugih in šli zaradi nasprotovanja svobodi drugih transparenti pred parlament,da bi se postavili nasproti stvarem, ki jih v resnici sploh ne razumejo.
V nedeljo bomo praznovali Mednarodni dan žena, ki danes priča predvsem o časih, ko so bile vsakršne pravice (razen razmnoževalne, pa še te ne v celoti) žensk nekaj nezaslišanega. Danes so nezaslišani tisti časi. Morda bomo nekoč tako zreli, da bomo v Sloveniji z mavričnim praznikom lahko obeležili 3. marec. Kolikor poznam moje homoseksualce, bi bil tak praznik glamurozen, svoboden, vesel in z neba bi se usule bleščice. :)
Danes je čisto navaden dan. Vremenska napoved diši po snegu in ne po pomladi. Pa vendar sem v kotu vrta opazila droben zvonček. In zdi se mi, da je na njem poblisnila bleščica.
Mar 04, 2015
