Kako nam je razsvetljenstvo zatemnilo presojo

Članek

Objavljeno Jun 04, 2023

Razmah znanosti … Ločitev države in cerkve … Razsvetljeni vladarji, ki skrbijo za ljudstvo … Začetki javnega šolstva … Stroji pričnejo spreminjati svet … Ukinjanje tlačanstva in suženjstva … Oblikovanje kapitalizma … Osebne pravice … Začetek sveta, kot ga poznamo danes … – To je razsvetljenstvo. Le kaj bi lahko bilo s tem narobe?

ZNANOST – Znanstvena revolucija se je začela malo prej. Francis Bacon je menda izumil znanstveno metodo. Da bi razumeli naravne pojave, jih je treba po njegovem razstaviti. In zakaj jih je treba razumeti? Da bi lahko naravi vladali … René Descartes je načrtno podvomil o vsem. Ker ga to ni pripeljalo dlje od zagotovila, da obstaja (»Mislim, torej sem.«), si je izmislil vrojene ideje, v katere ne gre dvomiti. Tako je 'dokazal' obstoj boga: ker imamo vrojeno idejo, da bog je, pomeni, da bog je …

Vsi razsvetljenci so poudarjali vlogo razuma pri razumevanju, kar zveni precej razumno. Lahko opazujemo pojave in določamo vzorce delovanja ali si zamislimo vzorce delovanja in ugotavljamo, ali jim dejansko stanje ustreza. Da bi ugotovili eno ali drugo, je najbolje reči razstaviti. Razsvetljenci toplo priporočajo, da pri tem početju uporabljamo čute … In kar je najpomembneje: izsledke je treba popisati in urediti, v njih pa pojave zložiti in razporediti. Če te ni na družabnih omrežjih, danes velja, da ne obstajaš. Če te takrat ni bilo v razpredelnici, shemi, predalu ali na buciki, tudi nisi obstajal …

Po zaslugi vseh teh postopkov nas je razsvetljenstvo obdarilo s prvimi enciklopedijami. Zbirke znanja so obstajale že prej, a enciklopedije so bile bolj razumne, domišljene, urejene, enotne … – po vseh razsvetljenskih merilih boljše od česarkoli nerazsvetljenskega. Utrle so pot temu, da svet razumemo kot omaro s predalčki, v katerih so zloženi strojčki …

Razsvetljenci niso bili znanstveniki, ampak filozofi. Svojih pogledov na svet niso podvrgli znanstveni metodi. Svojih postopkov mišljenja in raziskovanja niso postavili pod vprašaj. Nasprotno: ker so si vse to zamislili, je boljše od česarkoli, kar je nastalo prej ali drugje …

To je bil čas, ko so razsvetljenske države zavzemale svet in načrtno uničevale tuje družbe. Razsvetljenci so jim dali alibi: Vsi ti barbari so v zmoti. Treba je prepovedati njihov način življenja, zatreti njihovega duha in uničiti njihovo preteklost. Le tako se bodo lahko razvili v ljudi, enakovredne Evropejcem. Ja, tudi ljudstva so bila predalčki v omari: bela zgoraj, bolj temnopolta pa vedno nižje … In še vedno so; predalčki so se malo prestavili, omara pa je še danes središče evropskega duha …

CERKEV – Medtem ko so osvajale svet, so bodoče razsvetljenske države med seboj skoraj 200 let bíle krvave verske vojne (1522-1712). Bolje rečeno: svet so osvajale, da so lahko te vojne plačevale. Opustošenje doma in po svetu je soobstajalo z uvozom, trgovanjem in bogatenjem. Ljudje, ki so iztrebljali domorodce, so se vračali domov bogati, duševno razrvani in nato počasi razpadali zaradi spolnih bolezni. Znali so povedati, da so ti domorodci živeli in verovali drugače, morda celo bolje od zmagovalcev …

Jasno je, da je bil po vsem tem kaosu odnos do vere nekoliko skrhan. Vrli filozofi so nemudoma napadli srednjeveško dogmatičnost in pričeli Biblijo brati kot priročnik za duhovno rast, iz katerega vzameš, kar ti je všeč, in zanemariš, kar ti ni. New age torej korenini v nakladanju gurujev razsvetljenstva …

Krščanski dogmatizem srednjega veka sumljivo spominja na razsvetljenske predalčke: jasno je, kaj je dobro in kaj slabo, kaj je nad in kaj je pod. Zanimivo je, da razsvetljenci prav pri veri teh predalčkov niso uporabili. Jasno: če bi jih, bi se morali Evropejci pobiti do konca. A ker jih niso, so s tem sami izpodbili njihovo univerzalnost …

Ločitev države in cerkve ni bila ukinitev cerkvene oblasti. Verske vojne so pokazale, da ljudje mislijo s svojimi glavami. Tudi razsvetljenci so to radi počeli. Zato so se domislili, da bi lahko država vladala vedenju in ravnanju ljudi, cerkev pa njihovi zavesti. To zveni nesmiselno, a ker se je takrat pričela širiti tudi predpostavka, da vera nima nič opraviti z razumom, so se stvari poklopile. In če je kak veročrtnež začutil, da morda prihaja čas, ko se bo dalo ne verovati, so moralni stebri razsvetljenstva tega anarhista brez moralnega kompasa ročno pospremili nazaj v čakalnico za naslednjih 150-200 let …

OBLAST – Ne, razsvetljenski absolutizem ni pomenil manj države, ampak več. In razsvetljenci so vladarje v tej težnji podpirali. Voltaire je preziral demokracijo, Rousseau pa je filozofiral o diktaturi večine, ki jo (brez meritev javnega mnenja) uteleša oblast. Še najbolj anarhističen je bil Montesquieu – oče delitve oblasti na zakonodajno, sodno in izvršilno. Morda so proučevali zapise o različnih družbenih ustrojih, seveda pa jih nihče od njih ni primerjal na razsvetljenski način – da bi za vse uporabil enaka merila kot za monarhijo in tako dognal, v katerem ustroju ljudje živijo najbolje.

ŠOLSTVO – Javno šolstvo je postalo nuja. Kmete so morali nekako izobraziti o novih načinih kmetovanja, o vzgajanju pridelkov in reji živali z drugih kontinentov. Delavci so morali znati ravnati s stroji. Zmerno izobraženi, predvsem pa reda vajeni vojaki so bili bolj zanesljivi in lažje obvladljivi.

Šolniki radi rečejo, da šola vzgaja za življenje, ne za poklic. To drži: poklici in zanje zahtevana znanja se spreminjajo, 'razsvetljenski' absolutizem oblasti pa ostaja … Pogosto tudi slišimo, da enokaličnic, integralov in avstralskih izvoznih artiklov ne trpamo v svoje glave zaradi uporabnosti, ampak da nas učijo misliti. Res je: če najmanj 13 let zlagaš pojave, ki te ne zanimajo, v predalnik, ki ga ne boš nikoli več potreboval, to tvoj miselni ustroj nedvomno izklesa in izbrusi do neprepoznavnosti …

STROJI – Stroji nam niso prinesli manj, ampak več dela, in bolj zapleteni so, več dela zahtevajo. Sužnji so ponoči spali, med setvijo in žetvijo pa delali manj. Stroji delajo ves čas na polno … Kmečki upori niso bili zaradi delovnih obremenitev ampak dajatev. Delavski upori so bili zaradi nemogočih razmer in nizkih mezd … Kmetje in obrtniki so večino časa delali zase. Od industrijske revolucije dalje delamo za druge, zase pa na hitro poskrbimo v prostem času … In kot družba smo ponotranjili, da se moramo vesti čim bolj kot stroji, če želimo biti dobri državljani in ljudje …

TLAČANSTVO IN SUŽENJSTVO – Razsvetljenci so resda pametovali, da suženjstvo ni najbolj v redu … sočasno pa so nekateri od njih imeli sužnje ali vsaj delnice v podjetjih, ki so jih tovorila iz Afrike. Podobno je današnjemu modrovanju zmernih mesojedcev o krutosti živinoreje. Razsvetljenske države so začele suženjstvo ukinjati po razsvetljenstvu, in to ne toliko zaradi krutosti, kot zaradi kapitalizma. Zakaj bi ljudem zagotavljal vse potrebno za življenje ves čas, če jih lahko plačaš samo za čas, ko jih potrebuješ? Vse tiste lepo zveneče združenodržavske ustave in francoske deklaracije iz časa razsvetljenstva so človekove pravice namenile le ljudem. Nečloveška bitja v predalčkih »ženske«, »otroci«, »sužnji«, »domorodci«, »nekristjani« so ostala brez njih …

KAPITALIZEM – Leta 1776 je izšla knjiga The Wealth of Nations Adama Smitha, v kateri je ubesedil kapitalizem. In beseda je meso postala; temu razsvetljenemu gospodu se moramo zahvaliti za: razkol med konzervativizmom in liberalizmom; za to, da sta sebičnost in pohlep vrednoti; ter za blodnjo, da prosti trg uravnava družbo …

PRAVICE – Beli moški kristjani imamo po zaslugi Johna Locka pravico do življenja, svobode in lastnine. Njegove besede so postale meso predvsem zaradi lastnine, natančneje zaradi tistih, ki so je imeli že dosti, ki so je hoteli še več in imeti zagotovilo, da jim je ne bo nihče vzel. Kar se tiče življenja in svobode, pa je ljudem rečeno, da ju imajo, zato mislijo, da ju res imajo (kot nam je za suženjstvo rečeno, da ga ni več, zato mislimo, da ga res ni). Navsezadnje se rodimo kot nepopisan papir, tabula rasa, na katerega lahko starši, učitelj, katehet in cesar napišejo karkoli, mar ne, g. Locke?

SODOBNOST – Sodobna, urejena in napredna družba ima družbeno pogodbo (po knjigi J. J. Rousseauja), po kateri se vladani strinjamo, da smo vladani. Zato se voljno odpovemo svobodi in določenim pravicam ter se podredimo oblasti – ne zaradi sebe, ampak za zaščito in vzdrževanje družbenega reda (ki je seveda najboljši in edini možen in sploh in oh). Razsvetljenci, ki so živeli na vrhuncu kolonializma, so bili upravičeno prepričani, da smo ljudje pošasti. So pa bili prepričani tudi, da je 'naravno' življenje koloniziranih divjakov obupno in ga je treba popraviti, da bo takšno, kot je naše. Mar to pomeni, da jih moramo vzgojiti v pošasti, g. Hobbes?

Razmah filozofiranja … Delitev oblasti med državo in cerkvijo … Absolutni vladarji, ki sami vedo najbolje … Začetki od države predpisanega pranja možganov … Stroji nas pričnejo spreminjati v svoje kopije … »S trebuhom za kruhom!« in »Brez dela ni jela!« … Konec zgodovine … Pravica do zmerjanja oblasti … Začetek sveta, ki bo še za časa naših življenj uničil svet, kot ga poznamo … – To je razsvetljenstvo. Le kaj bi lahko bilo s tem v redu?

Dosedanje kolumne Gregorja Hrovatina po poglavjih

POGLAVJA

DIKTATURA VEČINE (28): Narodnozabavna telenovela (4);

GOSPODARSTVO: Domače (8), Svetovno (17), Delovni čas (11), Gospodarska rast (8);

LJUDJE S POSEBNIMI IZZIVI: Oni (11), Ljudje okoli njih (16);

MODROVANJE (26): Koronavirus (8);

NASILJE (6): Spolno (19), Družbeno (31), Službeno (5), Vojna (21);

NEDELUJOČA DRUŽBA (32);

NEPREMOSTLJIVE RAZLIKE (24): Vera (26);

ŠPORT (9);

UMETNOST (17): Glasba (3), Književnost (15), Uprizoritve (3), Presoje ustvarjalcev in umetniških del (23), Kratke zgodbe (10);

VLADANJE: Kaj je (39), Kaj bi lahko bilo (28);