"Moje študije so dokončno odločilno dokazale, da živijo nezdravljeni rakasti bolniki do 4 krat dlje kot zdravljeni posamezniki." - Dr. Hardin B. Jones iz Akademije medicinskih znanosti v New Yorku

Gornja ugotovitev dr. Jones-a seveda veliko pove o kvaliteti trenutnega uradnega "zdravljenja" onkoloških bolnikov, ki temelji bolj na kirurškem odstranjevanju POSLEDIC bolezni, to je tumorjev, in na dodatnem uničevanju že tako slabega imunskega sistema s kemoterapijo in obsevanjem.

Že če pogledamo, kako s kemoterapijo, to je s strupeno mešanico agresivnih kemikalij, napadejo tako zdrave celice celega telesa kot seveda tudi bolne, pa bi lahko izvajali samo LOKALNO kemoterapijo mest, obolelih s tumorji, vidimo, da je tukaj resnično nekaj hudo narobe.

Uradna medicina pa se tako kot pri mnogih drugih zdravstvenih težavah tudi pri obravnavi raka večinoma ne ukvarja z VZROKI bolezni, kar edino lahko prinese resnično ozdravljenje. Edino učinkovito zdravljenje, to je, ponavljam, celovita obravnava vzrokov težav, seveda nujno vključuje tudi SPREMEMBO načina življenja bolnika, pravilneje rečeno iskalca zdravja.

In tu se spotaknemo ob zdravstveni gordijski vozel zahodne civilizacije. Čeprav je ozadje vzrokov za stanje duha v sedanji uradni zahodni medicini, ko z neobravnavo vzrokov in samo z začasnim gasilskim umirjanjem posledic bolezni zelooooo pomaga pri večjem trpljenju obolelih posameznikov in njihove okolice, treba iskati pri manipulantih iz globokega mračnega podtalja globaliziranega sveta, ni to edini vir vedno večjega prepleta norosti in bolečine modernega "civiliziranega" načina življenja.

Zelo pomemben, mogoče celo odločilen deležnik pri vedno večji bolehnosti ljudi pri istočasno vedno bolj razbohoteni farmacevtski industriji smo kar mi sami, uporabniki produktov uradne zahodne medicine, kjer prevladujejo nekritični verniki vsega, kar nam servirajo, vključno z norostjo cepljenja, še posebej obveznega.

Kolikor vem, večina bolnikov niti ne ve, da je samo obravnava posledic bolezni, to je simptomov, veliko premalo, saj jim tega, ko gredo k zdravniku, praktično nihče ne pove, za šolski sistem pa je to tabu tema. Tisti posamezniki, ki to vemo, pa se dostikrat zelo težko odločimo za spremembe napačnega načina življenja, ki je privedel do bolezni, saj je za spremembo ukoreninjenih navad potreben velik napor, doslednost in vztrajnost – vprašajte samo kadilce, narkomane, alkoholike ali predebele ljudi, ki so se poskušali, ali se še trudijo spremeniti. Tako z veseljem raje pristanemo na za farmacevtsko industrijo dobičkonosne manipulacije uradne medicine z zgolj odpravo simptomov - kar je resnici na ljubo rečeno nujno potrebna PRVA FAZA zdravljenja, saj če si v primežu hude bolečine, se ne moreš ukvarjati z vzroki svojega stanja – samo da ga lahko veselo "žingamo" dalje po starem do morebitnega bridkega konca. Da pa smo kot odrasli večinoma tako okostenelo nepripravljeni na spremembe celo pod pritiskom bolezni, je to posledica zavestno manipulativne vzgoje pomešane z nehotenimi protislovnimi vplivi praktično od spočetja dalje.

Dokler ne bo nastala dovolj velika kritična masa ozaveščenih posameznic/kov, ki se bodo zavedali in praktično izkusili, da je pot do resničnega zdravja istovetna z našim delom na sebi, na svojih napakah in omejitvah, ne pa da je pot do "zdravja" tlakovana s tabletkami in kirurškimi noži, kot je sedaj, toliko časa bomo drseli v vedno večjo bolehnost in prezgodnjo smrtnost – in medicina tudi ne bo čutila potrebe po temeljni spremembi.

Mogoče pa smo že prešli tisto kritično točko razkrajanja zdravja in nemoči uradne medicine, ko to postaja jasno tudi vedno širšemu krogu ljudi. Od tod tudi zapaženo vedno večja nervoza in agresivnost lobijev in interesnih skupin vrtečih se okoli farmacevtske industrije.